nedelja, 16. avgust 2009

Trije otoki za več turizma

Z evropsko pomočjo bi rešili degradirano območje
(Boris Šuligoj)







Slovenski in tuji vlagatelji si zdaj resno prizadevajo, da bi najpozneje v dveh letih dobili dovoljenja za tri otočke pred Izolo in začetek gradnje velikega turističnega naselja, kakršnega še ni na Jadranu.

Izola - Slovenski in tuji vlagatelji si zdaj resno prizadevajo, da bi najpozneje v dveh letih dobili dovoljenja za tri otočke pred Izolo in začetek gradnje velikega turističnega naselja, kakršnega še ni na Jadranu. Če bi ga uresničili, bi Izola popolnoma spremenila podobo in se namesto nekakšne turistično-industrijske dvoživke spremenila v največje slovensko obmorsko turistično središče, ki bi zaradi treh novih otočkov Slovenijo obogatilo s skoraj 12 kilometri nove morske obale. Načrti niso neuresničljivi, ker je naložba zmerna (investitorji govorijo o 217 milijonih evrov), ker bi zanjo prejeli dodatno evropsko pomoč in ker bi temeljito preuredili degradirano območje v izolskem zalivu Viližan.

Načrt o gradnji umetnega otoka, ki bi deloval kot velik valobran nekje na vzhodnem delu morja pred Izolo, je že nekaj let sestavni del občinskega prostorskega dolgoročnega družbenega plana, a tudi sestavni del državnih strateških načrtov. Zato zamisel ni popolnoma iz trte izvita. Pred leti so območje izolske ladjedelnice in Delamarisa kupila nekatera gradbena in nepremičninska podjetja, predvsem Konstruktor in Vegrad, ki so že večkrat izrazila namero, da bi skupaj pripravili večji projekt. Zdaj se je slovenskim podjetnikom pogojno pridružilo še eno tuje (nemško) podjetje. Če bodo v prihodnjih mesecih slovenska podjetja pri ustreznih državnih organih (zavod za naravno in zavod za kulturno dediščino) pridobila ustrezna mnenja, ki bodo omogočila pripravo dokumentacije, potem bodo slovenska in tuja podjetja ustanovila skupen konzorcij in se lotila projekta. Po podatkih iz neuradnega vira bi za pridobitev gradbenega dovoljenja potrebovali približno dve leti.



Otoka ne nameravajo graditi predaleč od Izole, ker bi to bilo težko izvedljivo iz ekoloških in tehničnih razlogov. Na območju zaliva Viližan, kjer je morsko dno zaradi dolgoletnih izpustov komunalnih in industrijskih odplak ter delovanja izolske ladjedelnice popolnoma degradirano, bi na obali in otokih uredili veliko turistično naselje. Na tem območju zdaj 4,2 hektara površine zavzema Delamaris, 4,4 hektara Ladjedelnica Izola in 2,4 hektara kamp Jadranka. Trije otočki bi imeli približno devet hektarov površine in 11,8 kilometra obale. Otočke bi zgradili v dva do devet metrov plitvem morju, in to iz materiala, ki bi ga dobili pri izkopu železniškega predora drugega tira in cestnega predora Markovec. Gradnja otokov bi bila cenejša prav zato, ker bi lahko uporabili kakovosten material z obeh gradbišč. Na celotnem območju bi uredili za vsaj dva hektara zelenic, hotel s petimi zvezdicami, več sto turističnih vil, stanovanj in apartmajev. Gradnja hiš bi bila enonadstropna in bi posnemala izolsko oziroma mediteransko arhitekturo. Zgradili bi 205 privezov, od tega 15 privezov za mega jahte. Turistično naselje, v katerem bi bilo prostora za nekaj tisoč turistov, bi imelo termalno zdravilišče, ki bi izkoriščalo tukaj potrjene podzemne vrelce tople vode, na otokih bi imeli prireditveno-kongresno središče, podobno portoroškemu Avditoriju, več bazenov, restavracij, veliko trgovinic, cerkev in predvsem apartmaje, pred katerimi bi bili privezi za manjša plovila.

Načrtovalci pravijo, da bi poseg izboljšal stanje na zdaj uničenem morskem dnu. Naložba bi omogočila več kot 500 novih zaposlitev. Projekt ne bo uresničen le, če bi proti delovali v Sloveniji sicer pogosti in običajni zavistneži, so nam lahko povedali poslovneži, ki že vsaj leto dni pripravljajo načrte. O novih kilometrih slovenske morske obale pa bi morali odločati to jesen.

- - -

Močno navijam, da se vsaj večji del tega projekta uresniči. Mislim, da je dobro zastavljen z minimalnim impaktom na podobo mesta. Kapital ni vse toda brez njega pa ni nič. A kakor smo na tem blogu že razpravljali, turizem pri nas je včasih previsoka frekvenca, da bi jo slišali tisti, ki lahko v tej smeri kaj ukrepajo.

8 komentarjev:

Lojze Potočnik pravi ...

Samo upajmo, da bo uresničeno, ker ne hodim na hrvaško obalo. Načrt je podoben kot tisti v Dubaiu (ZAE). Več obale, več možnosti za kopanje v Jadranu.

Andrej Vončina (voncio83@gmail.com) pravi ...

Ja, js tud navijam za ta projekt, mislim, da bi veliko pridobili. Izola mi je všeč, moram povedati, zaliv, ki je omenjen, pa bi postal nekaj povsem drugega. Mislim tudi, da bi morali pošteno pljunit v roke tudi drugod, zlasti v Portorožu, ker je stanje tam obupno, se čudim, da sploh še kdo hodi v tako neurejenost.

Anonimni pravi ...

Hmm... Jaz bi ta projekt premaknila raje v kako sosednje mesto :s.

B pravi ...

Sem proti - zdi se mi, da slovenska obala ne potrebuje otokov. Samo urediti bi jo bilo treba ...

Aljoša pravi ...

@ Anonimni: Ta projekt pomeni tudi dobro finančno priložnost in možnosti za kraj. Premik pa ni ravno dober, ker s tem gredo stran tudi €€€. Sosednja mesta pa imajo vsega po malo: na levo so hoteli, drage plaže in mondenost, na desni pa velika luka. In kaj je v Izoli? Visok dimnik iz časa pokojne Avstrije, grda ladjedelnica ... Morda tudi Izola lahko kaj ponudi.

@ B: Našo obalo urejajo in urejajo in bolj kot jo urejajo hujše je. Na momente ne vem ali so urbanisti kaki samouki prišleki ali so to domačini, ki upoštevajo tradicijo, danosti kraja etc. Predstavljeni projekt pa konkretno je ureditev. Res je, da je poseg velik ampak samo od lesenih ribiških barčic ni turizma.

Anonimni pravi ...

Ma po moje bi jo bilo treba res uredit, sam ki se tega nihče ne loti na pravi način. In poleg finančnih priložnosti bo seveda tudi več tečnih turistov, gužve in manj miru (ki ga poleti itak in itak skoraj ne najdeš).
Pomoje so pozitivne posledice lahko zelo super, sam pri meni pa vseeno prevagajo slabe stvari, katere prinese ta projekt.

B pravi ...

In kaj se bo zgodilo? Bavčar bo kupil tri otoke, zgradil nagnusne hotele (ala Portorož ...) in pol domačini res ne bomo imeli nič od morja. Ne, hvala Ljubljančani ...

Aljoša pravi ...

Ojoj, kako smo črnogledi. Saj niso vsi podjetniki tajkuni in naš sosed nima poslanstva, da nam bo škodoval. To je velika hiba našega naroda, da se težko povežemo. Redkokdaj stopimo skupaj in ostanemo složni.

Če otoki bodo ali ne bomo še videli. In se čudili. Dejstvo je, da imajo naša obmorska mesta velik neizkoriščen potencial, ki mrtvi celotno lokalno gospodarstvo. Če bi vedno iskali najprej slabo plat in potem še dobro, bi ostali v jamah. Ljubljančani pa na barju. Kar je enako! :)