Ko govorimo o življenju poganov, moramo imeti pred očmi neobčutljivost t.j. stanje ne-zavesti, ko pogan povede samega sebe v pogubljenje preko razuzdanega in grešnega življenja. Izpostavljen je greh nečistosti saj ga najdemo kar dvakrat v v. 19: nenasitnim pohlepom in nečistosti. Pogosto je prav ta greh omenjen kot »simbol za grešnost« ali par excellence. To opazimo tudi v Mr 7, 21sl.; 1 Kor 5.10 sl.. 6, 9. Gal 5, 19 kjer je nečistost na vrhu seznama. Na nekaterih mesti najdemo z nečistostjo tudi željo po imetju (Mr 7, 22; 1 Kor 5, 10 sl. …). Taka drža je nasprotna Kristusovi, ki je daroval sam sebe za nas (Prim. Ef 5, 2) in torej pogani oz. tisti, ki ne ravnajo po Kristusovem zgledu obsodijo same sebe na propad in samouničenje.
Odložiti starega človeka oz. pustiti stari način življenja ne zahteva samo začetno odločitev ampak osebni, vsakodnevni trud, ki ga mora človek prenoviti v duhu svojega uma.
Um – prenovitev – novi človek
Prenoviti je tudi sinonim za spreobrniti, kajti globoka sprememba mišljenja pomeni tudi sprememba lestvice vrednot. Če to zahteva nenehen in vsakdanji trud krščenega, še ne pomeni da je to samo njegov napor. Taka sprememba zahteva delovanje Svetega Duha, izvir luči in moči. Pod njegovim vodstvom vernik lahko doseže resnico (v Jezusu) v. 21, ki je vir svetosti v. 24.
Ravno v v. 24 se sklene struktura vključena med besedami odložiti in obleči ter med staro in novo. Že v Ef 2, 15 lahko preberemo izraz novi človek ampak samo kot metaforo Cerkve, ki jo sestavlja enost kristjanov. V kontekstu tega odlomka pa je v središču krščeni, znotraj prenovljen, sposoben novega obnašanja.
Novi človek je sad Božjega stvarstva in ne človekovega napora, čeprav je slednje potrebno. V v. 24 se stvarjenje človeka navezuje na eshatološki načrt v katerem se je že uresničil začetni Stvarnikov načrt. Tako je »novi človek« poklic in uresničitev človeka po Bogu, kakor se uresničuje in nam je dano po Kristusu.
Osrednji pomen ima beseda življenje. Živeti kot pogani torej kot nekrščeni in živeti po krstu. Preobrazba je očitna in na to nas želi opomniti tudi ta odlomek. Središče novega življenja pa je Kristus. Poglobljen pogled v zgradbo odlomka usmeri našo pozornost ravno k temu vidiku in vidimo da retorične figure so tiste, ki želijo ta vidik posebej izpostaviti.
Zanimivo, kako širok pomen ima nečistost - danes imamo še vedno skušnjavo, da ga zožamo na 'contra sextum', a je več kot samo to.
Odlična je ta Pavlova krstna kateheza, če smem tako reči. V nekaj vrsticah pove vse bistveno - da je milost krsta, ki deluje ne glede na nas, da pa po drugi strani moramo tudi svoje dodati, da moramo živeti iz krsta.
@ Andrej: zdelo se mi je vredno poiskati te povezave tudi v drugih delih SP, ker se mi zdi, da se (pre)pogosto ustavljamo samo tukaj. Škoda. Tudi Cerkev (ne) vidi (svoje) greh(e) samo v tem. Še večja škoda!
Krstna kateheza je morda poznejšega datuma ampak gre za Pavlovo šolo. Bistveno je obleči novega človeka - in to ni samo ob krstu ampak vsak dan. Vsak trenutek.
Ja, v bistvu je 'contra sextum' vedno samo vrh ledene gore, kakor tudi požrešnost. Vedno se na teh dveh pokažejo težave z drugih področij, drugih nagnjenj, katerih vrh je napuh. Res je, da pa, da moramo pri teh dveh začeti, da pridemo do globljih težav, ki jih imamo. Ne more pa biti nečistost na mestu napuha - ta je skupni imenovalec vseh drugih in ne nečistost! Žal sem tudi sam ugotovil, da je koncentracija na tistem področju še vedno zelo močna. Konkretnih primerov je še in še. Po mojem je najprej treba ljudi približati k studencu žive vode, potem se spremenijo, kakor nenazadnje Samarijanka. Sprememb na moralnem področju ne moreš doseči s strožjimi predpisi in kontrolo, kar nenazadnje vidimo tudi v prometu. Mi bi radi spreobračali množice, morda celo na silo. Ne, najprej sebe, potem bo morda kdo temu sledil. Če bo eden, je veliko!
@ Andrej: Stalno pridiganje proti 6. Božji zapovedi je stara "navada" Cerkve. To ljudi boli. Še bolj jih boli dejstvo, da cerkveni predstavniki to govorijo, živijo pa drugače - še huje! Zakaj bi druge spreobračali? Mislim, da je vaja ponižnosti v tem, da drugega sprejmeš.
Objave
4 komentarji:
Zanimivo, kako širok pomen ima nečistost - danes imamo še vedno skušnjavo, da ga zožamo na 'contra sextum', a je več kot samo to.
Odlična je ta Pavlova krstna kateheza, če smem tako reči. V nekaj vrsticah pove vse bistveno - da je milost krsta, ki deluje ne glede na nas, da pa po drugi strani moramo tudi svoje dodati, da moramo živeti iz krsta.
Dobro si to analiziral.
@ Andrej: zdelo se mi je vredno poiskati te povezave tudi v drugih delih SP, ker se mi zdi, da se (pre)pogosto ustavljamo samo tukaj. Škoda. Tudi Cerkev (ne) vidi (svoje) greh(e) samo v tem. Še večja škoda!
Krstna kateheza je morda poznejšega datuma ampak gre za Pavlovo šolo. Bistveno je obleči novega človeka - in to ni samo ob krstu ampak vsak dan. Vsak trenutek.
Ja, v bistvu je 'contra sextum' vedno samo vrh ledene gore, kakor tudi požrešnost. Vedno se na teh dveh pokažejo težave z drugih področij, drugih nagnjenj, katerih vrh je napuh. Res je, da pa, da moramo pri teh dveh začeti, da pridemo do globljih težav, ki jih imamo. Ne more pa biti nečistost na mestu napuha - ta je skupni imenovalec vseh drugih in ne nečistost! Žal sem tudi sam ugotovil, da je koncentracija na tistem področju še vedno zelo močna. Konkretnih primerov je še in še. Po mojem je najprej treba ljudi približati k studencu žive vode, potem se spremenijo, kakor nenazadnje Samarijanka. Sprememb na moralnem področju ne moreš doseči s strožjimi predpisi in kontrolo, kar nenazadnje vidimo tudi v prometu. Mi bi radi spreobračali množice, morda celo na silo. Ne, najprej sebe, potem bo morda kdo temu sledil. Če bo eden, je veliko!
@ Andrej: Stalno pridiganje proti 6. Božji zapovedi je stara "navada" Cerkve. To ljudi boli. Še bolj jih boli dejstvo, da cerkveni predstavniki to govorijo, živijo pa drugače - še huje! Zakaj bi druge spreobračali? Mislim, da je vaja ponižnosti v tem, da drugega sprejmeš.
Objavite komentar