petek, 21. avgust 2009

Kjer se je vse začelo

Danes samo na kratko. Dodajam nekaj slik in odhajam spat, ker dan je bil zelo gost. Jutri pa kakšno besedo več o Varšavi in iz srečanja.

Srečanje poteka na severu mestu v prostorih katoliške univerze Kardinala S. Wiszinskega:



Kraljeva palača ali kraljevi grad. Predstavlja dva pomembna datuma za Poljsko saj iz tega mesta so 1791 razglasili prvo ustavo (prva pisna ustava v Evropi) in 1991 svojo samostojnost. Med drugo svetovno vojno je bila ta stavba popolnoma zravnana z zemljo:



Grob mučeniškega duhovnika gibanja Solidarnosti. Jerzy Popieluszko. Njegova vloga je bila ključna pri tem gibanju zato je leta 1984 tudi izgubil življenje. Tajna policija ga je ugrabila, mučila in ubila. Truplo so odvrgli na breg Visle, kjer so ga po treh dneh našli. Pogreba se je udeležilo 500.000 ljudi. Grob:



Muzej Poljske osvoboditve. Kraj spomina in treznega zgodovinskega premisleka o dveh okupatorjih: Nemčija in Rusija. Muzej me je navdušil, ker so Poljaki pokazali visoko stopnjo zrelosti naroda in ne iščejo nobene nostalgije starih sistemov ampak ponosno živijo demokracijo. V muzeju ni komentarjev ali dodatnih mnenj ampak dejstva. Datumi, dogodki, osebe in njihova dejanja. Obiskovalec lahko sam oceni. Prizor iz muzeja:



Odhod iz Varšave brez obiska geta bi bil skoraj žaljiv. Po dolgem iskanju sem našel nekaj ostankov. Bil sem popoldne, nad mano sta letela dva krokarja in sonce je zahajalo k počitku. Kraj spomina:



1 komentar:

Andrej Vončina (voncio83@gmail.com) pravi ...

Popiełuszka so baje ubili samo z batinami, kar samo priča o okrutnosti, ki so je bili v teh službah sposobni.

Ključno se mi zdi, da si navedel dejstvo o nenostalgiji poljakov, jaz bi pa dodal še nekaj. Pri njih danes ne govorijo o izdajalcih ljudstva, čeprav so tudi oni imeli dvoje odporniških gibanj: Armia krajowa in Armia ludowa, kjer je bila druga komunistično usmerjena. Veliki sovjetski brat jim ni prav nič pomagal, ko se je zgodila varšavska vstaja, ampak je rdeča armada lepo čakala na smrt Varšave,čeprav je bila že tako blizu, da ji ne bi bila nobena težava priskočiti Poljakom na pomoč pri vstaji.

Dobro, pri nas je stvar razdvojenosti zelo kompleksna in sega, kot sem zapisal na svojem blogu pri kritiki Uranove pridige, že zelo daleč. Najbrž bo treba še kar čakati.