Kjer se je vse začelo 3 (in konec)

Pot domov od Varšave je peljala proti Krakovu na jug Poljske. Postanek za jutranjo kavo. Skromno urejen bencinski servis s pripadajočim bifejem je ponudil zajtrk za dva (kava, sladica in neslan kruh) za manj kot 5 €. Ugodne cene so gotovo zadosten razlog za obisk Poljske.

Glavna cesta med Varšavo in Krakovom je čisto navadna magistralna podeželska cesta, ki pelje mimo vasi in manjših krajev. Vožnja je tako trajala – s postankom za poceni zajtrk – štiri ure. 280 km po taki poti je zelo mučno. Zelo.

Krakov. Mesto ki gotovo daje obiskovalcu popolnoma drugačen vtis kakor Varšava, ima v sebi močen pečat zgodovine, umirjen meščanski tempo in toplino slovanskega vzhoda. Pravijo, da je Krakov kulturni in zgodovinski center Poljske ter povsem drugačen od prestolnice. In je tudi res! Nedeljsko jutro polni tako glavni trg kakor tudi številne cerkve. Na sliki je Marijina cerkev, druga samo stolnici na Wawlu. Bogata notranjost in teološko zelo ekspresiven leseni oltarni triptih, sta bili ravno pravšnji scenarij za nedeljsko mašo. Obisk je bil seveda nad vsakim pričakovanjem: množično petje, molitev, sodelovanje … kakor romarskih shod.

Med opazovanjem Poljakov se mi je zdelo, da gledam obnašanje arhaične družbe iz začetka stoletja, ko skoraj brezpogojno sledil navodilom Cerkve. Naj ne zveni nesramno, ampak občutek sem imel, da se o »svetih zadevah« ne diskutira. Morda se je ta občutek rodil zaradi ljudske zunanje drže vdanosti pri maši ali prepolne cerkve, ki je videla vse sloje in starosti. Kdo bi vedel. Vsekakor Poljska ostaja v lepem spominu.

Z novimi spoznanji o polpretekli zgodovini, o ločitvah in združevanjih, o Solidarnosti … Tako daleč od doma, da sem imel občutek tujine in vendar tako blizu srcu, da sem se počutil doma.