Žena in deklica

Evangelij današnje nedelje, kljub svoji dolžini, predstavlja dva močna prizora, ki prinašata pred naše oči pomen in vlogo, ki ju Jezus daje ženskam. Vzemite si čas in preberite evangelij …

Prvi prizor: krvotočna žena se dotakne Jezusove obleke in ozdravi. Otroci ali površni poslušalci bi mislili, da je Jezusova obleka nekaj posebnega, magičnega. Ne ozdravi zaradi obleke, ker bi ta bila magična, ampak zaradi vere. Ozdravljenje, in posledično zdravje, je že bilo v njej ampak lahko rečem, da si ni upala biti zdrava.

Moje misli tukaj odplavajo iz bibličnega besedila k vsem tistim ženskam, ki si ne upajo v polnosti živeti svoje ženskosti, svoje nežne plati, svojega dostojanstva in časti, ki jim pripadajo. Morda zaradi razmer v družini, na delovnem mestu ali zaradi vzgoje »proti nečimrnosti«. Napaka! V tem evangeliju lahko vidimo, da Jezus omogoči vsakemu človeku, da je tisto, kar mora biti. To pomeni, da smo istovetni s svojo naravo in uresničeni ljudje.

Evangelist Marko v ta evangelij »stisne« dva prizora, da pokaže kontrastnost in moč. Kontrast med žensko in moško vero. Medtem ko žena samo z dotikom ozdravi, moški – oče mrtve deklice – potrebuje še Jezusovo besedo in znamenje. Morda je ravno to tisti most, med vsebino današnje nedelje in jutrišnjim praznikom.

Drugi prizor: mrtva deklica oživi. Prvo vprašanje – zelo spontano – ali je bila res mrtva ali je samo spala zaradi kake bolezni. To ni niti tako pomembno. Čudež ni osredotočen na deklico kot na subjekt pripovedi ampak kot na objekt Jezusovega delovanja. Pomembno je, da ozdravitev pripomore k veri njenih staršev, sorodnikov in drugih, ki so prizor videli.

Podobe v Markovi pripovedi so zelo močne. Tako koncentrirane in zgoščene, da vsak predmet, kraj, opis ali beseda potrebujejo nek svoj ključ za razumevanje. Za celoten Markov evangelij lahko rečemo, da nosi v sebi bistveno vprašanje: »kdo je Jezusov učenec?«. To je vidno tudi tukaj saj se lahko vprašamo tako po veri krvotočne žene kot tudi po veri tistega očeta. In tudi po naši …

S kančkom ironije in cinizma v naših cerkvah prebiramo evangelij osredinjen na ženska lika ravno na dan pred »moškim« praznikom. Praznikom apostolov Petra in Pavla, praznikom duhovniških posvečenj. Morda kot opomin, da kljub vsemu, pred moškim praznikom, ne smemo spregledati niti ženskega lika.

p.s. A ja, že ko govorimo o apostolih … ste opazili, da žena je krvavela toliko let, kolikor je bila deklica stara in to je toliko, kolikor je bilo apostolov!?