Objave
Konec delavnega tedna. Jutri praznik, petek je namenjen diplomski nalogi in sledi vikend. Čeprav je bil teden "kratek" je bil tudi zelo intenziven. Globalno gledano ... je vse ok. Recimo pod kontrolo. Kaj je bilo ta teden na najvišji točki? Skrb, da bom končal diplomsko nalogo pravi čas z upanjem, da bom dobil redno službo. Vsekakor je merilo za delo veselje. Mislim, da mora biti ekonomska plat pri vsakem delu bolj za povračilo stroškov, kakor za primarni cilj. Pomeni tudi ustrezno nadomestilo za odgovornost, opravljene naloge, zahtevnostno stopnjo ...
En kratek resume'? V medijih opažam, da se objave o Karitasu in revščini pri nas zmanjšujejo kar ne pomeni, da smo država udobja ampak, da so politiki preko uredništev prinesli pred naše oči povsem druge teme. Ta teden je bilo na področju Cerkve več govora o financah in političnem udejstvovanju katoličanov (morda zaradi volitev v EP) ter nekaj odmevov na poročilo iz Irske. Irska. Hm, boleča tema. Mislim, da je to laboratorijski primer Cerkve, ko so odpovedali konrolni mehanizmi na vseh potrebnih ravneh in je posameznik prevladal nad skupino. Kar pa najbolj preseneča je številka 35.000. To je številka ugotovljenih žrtev od od leta 1930 do leta 1990.
Ne vem kaj naj dodadam a dejstvo je, da je Cerkev (tako na lokalni kot na globalni ravni) s tem izgubila veliko mero kredibilnosti in pristnosti. Tisto pristnost, ki ji jo daje Karitas pa tudi prostovoljno delo številnih ljudi.
Obdobje ki je videlo te zločine je bilo res kratko ... a zelo intenzivno! V ogled bi svetoval tudi film Sestre Magdalenke, ki prikazuje del zgodbe, ki se je dogajala na Irskem. Seveda film po eni strani karikira in mistificira dogode a po drugi, nam približa podobo tega, kaj lahko pomeni huda bolečina.
En kratek resume'? V medijih opažam, da se objave o Karitasu in revščini pri nas zmanjšujejo kar ne pomeni, da smo država udobja ampak, da so politiki preko uredništev prinesli pred naše oči povsem druge teme. Ta teden je bilo na področju Cerkve več govora o financah in političnem udejstvovanju katoličanov (morda zaradi volitev v EP) ter nekaj odmevov na poročilo iz Irske. Irska. Hm, boleča tema. Mislim, da je to laboratorijski primer Cerkve, ko so odpovedali konrolni mehanizmi na vseh potrebnih ravneh in je posameznik prevladal nad skupino. Kar pa najbolj preseneča je številka 35.000. To je številka ugotovljenih žrtev od od leta 1930 do leta 1990.
Ne vem kaj naj dodadam a dejstvo je, da je Cerkev (tako na lokalni kot na globalni ravni) s tem izgubila veliko mero kredibilnosti in pristnosti. Tisto pristnost, ki ji jo daje Karitas pa tudi prostovoljno delo številnih ljudi.
Obdobje ki je videlo te zločine je bilo res kratko ... a zelo intenzivno! V ogled bi svetoval tudi film Sestre Magdalenke, ki prikazuje del zgodbe, ki se je dogajala na Irskem. Seveda film po eni strani karikira in mistificira dogode a po drugi, nam približa podobo tega, kaj lahko pomeni huda bolečina.
1 komentar:
Želim ti uspeha na diplomi in zagovoru. Se bom spomnil v molitvi nate. Če imaš takšno aktualno temo, ki si jo napovedal, bo smernica za nas vse, ki pišemo v medije. še enkrat ti hvala za nasvet za intervju. Začetki so pač polno strahov, vendar se je premaknilo.
Ja, res je Irska nam je dala lekcijo. Mladi, ki so šli skozi to preizkušnjo, niso številke, ampak ljudje vredni dostojanstva.
Film SEstre Magdalenke sem že gledal in je dobil Beneškega leva.
Ne smemo pa pozabiti tudi na naše ljudi. ko so bili otroci so mnogim prali možgane. To sem tudi sam občutil na služenju JLA v vojaški policiji.
Tudi pri iskanju službe ti želim vso srečo in božjega varstva.
Objavite komentar