Proti naravi

Narava je pač narava. Ta misel me je držala v ponedeljek. Danes pa sem se lotil svoje pisalne mize in knjižne police. Med pospravljanjem, sem spet vzel v roke knjigo, ki me je spremljala to zimo. Da, še enka knjiga - sem pač bibliofil (raje kot kaj drugega) in si ne morem pomagat, da ne bi plezal po knjižnih policah in obiskoval knjigarne. Knjiga torinskega antropologa Francesca Remottija, z naslovom Contro natura (Proti naravi), je zapisana kot poglobljena in utemeljena študija človeške narave. Spet narava. Tokrat pa vseeno malo bolj znanstveno ...

Tisto, kar na hitro rečemo "Pa to ni naravno!", postane v knjigi stvar razprave. Ureditev družine, družbeni in medsebojni odnosi so v knjigi postavljeni pod drobnogled.

Poglavje - med mnogimi - ki me je pritegnilo je bilo o poligamiji. Tema o kateri se v naši družbi ne razpravlja in se tudi razprava zdi nepotrebna, je v resnici med nami prisotna, kot aktualno stanje družbe. Na islamski svet pogosto gledamo, kot na slabo ali pomanjkljivo družbeno urejenega. Zaradi poligamije naj bi bili možje privilegirani, žene zapostavljene ... Vendar ni povsem res.

Islam razume poligamijo, kot antropološko in družbeno možnost bodisi za moške kot za ženske. Že res, da so v prvi vrsti ženske zapostavljene, ker jih moški »izbirajo« toda običajno starejši moški izbere mlajšo nevesto. Moški ima lahko več žena in … ko dopolni naravni življenjski tok, si žena poišče novega moža. Tudi to je oblika poligamije. Še kar pravična.

Drugi poudarek na tej temi je poligamija v Evropi. Recimo, da je pri nas ni … toda je! Res je, da sklepamo poroke na principu »en moški in ena ženska« toda podatki Eurostata kažejo, da v Evropi živi nekaj več kot 70 % parov v nezvestobi. Ali ni to »poligamija«? Ne smemo spregledati prostitucije, ki cveti in poganja naprej pomemben del sive ekonomije. Ali ni tudi to »poligamija«?

Knjiga opisuje številne primere družbenih ureditev, ki omogočajo prenašanje tradicije in ohranjajo družbo bolj »zdravo« kakor je naša. A pogosto tega ne razumemo zato hitro označimo kot »ne naravno!«.

Cilj knjige je pokazati tudi druge kulture, načine in družbene običaje, ki nas lahko česa novega naučijo. Zahodni človek je preveč utesnjen v miselne kalupe, ki jih skuša premostiti s stigmatizacijo a s tem zapade le v še večje tesnobe.

Iskanje odprte misli pomeni razumeti stanje, okoliščine, zgodovino in celosten spekter razmer, ki so do tega pripeljali. Prava pot do take drže je čudenje, iskanje odgovorov in dobro odprte oči za nova spoznanja. Morda se še kaj novega naučimo. Morda pa, na naše veliko presenečenje, je tudi kaj »naravno« …

--------

Podatki o knjigi:
Avtor: Francesco Remotti
Naslov: Contro natura
Založba: Editori Laterza
Strani: 281
Cena: 15 €