četrtek, 15. maj 2008

Nebeška lepota


Na bencinskem servisu plačujem točeno gorivo. Pobrskam med časopisi in hitro me zmotijo povoščene in svetlikajoče naslovnice revij. Ni tako hudo škripanje pod prsti, kolikor podobe na prvih straneh. Zmotijo me ogromne slike manekenk in manekenov, ki so postavljeni "v zgled" z idealnimi (in nedosegljivimi) kanoni lepote: lepotnim izdelkom povzročajo popularnost nam pa komplekse in skrbi. Da ne bo pomote, nič nimam proti lepoti! Imam pa veliko za povedat proti nedosegljivim ciljem, ki jih postavlja družba vsem nam.
Do tukaj bi še lahko vse mirno spregledal. Toda dodatno sol na rano trese misel, da je kolektivna-družbena gonja proti Cerkvi zaradi analognega vprašanja. Družba na eni strani ponuja nedosegljive cilje (ki jim seveda vsi slepo sledimo, kot osel korenčku na palici) na drugi strani pa obsoja Cerkev, da z nebeškimi vzorniki (=svetniki) ponuja ljudem nedosegljivo (in jih omamlja).
Zakaj torej godrnjamo nad Cerkvijo (in vero), da postavlja previsoke cilje in nihče nič ne zine čez marketnig, ki z nedosegljivimi podobami ponuja še bolj nemogoče cilje?
Če bi ljudje skrbeli za "lepoto duše" s tako vnemo kot skrbij(m)o za brezhiben zunanji videz, bi bila gneča v nebesih in ne v lepotnih salonih.

3 komentarji:

Anonimni pravi ...

Mislim, da bi morali na lepoto gledati kot na dar! S tem mislim tako lepoto telesa, kot lepoto duha, tako manekenke in manekene, kot svetnice in svetnike.
Če je bilo toliko lepega napisano o Svetem Duhu in je iz ust 10 letneka veroukarja priletela tako bistroumna definicija,kot je ta, da je Sveti Duh tisti, ki nas preseneča, potem je tudi lepota dar Svetega Duha, v kolikor nas lepota preseneča. Sveti Duh je dar, dar nas preseneča. Še ena bistvena lastnost je, ki jo pri daru ne smomo spregledati. To je njegaova zastonjskost. Ampak lepota se prodaja za med, zlata jama so tudi lepotne operacije, leposukcije. Si predstavljaš, da bi od soseda dobil kak lep unikaten izdelek za darilo, potem pa bi ga prodal neki tretji osebi...
Svetniki so dar Svetega Duha Cerkvi, svetu, a sami svojega daru niso nikoli prodajali. Kritika je upravičene, ko gre za trgovanje svetniškosti po smrti svetnika. Primer št. 1: p. Pij. In glej kakšno naklučje; tudi v tem primeru je šlo kar precej voska za "lepoto". Od lepote h kiču. Še dobro, da sta njihovo pričevanje in lepota življenja zastonj.
Mogoče prav dejstvo zastonjskosti in podarjenosti lepote razloži, zakaj se tako dobro prodaja - gre za čisti dobiček!
Po drugi strani pa je res, da kriterije in definicije lepote vse prevečkrat krojijo tisti, ki imajo od nje tak ali drugačen dobiček.

Za kristjana je Kristus razodetje (tudi) lepote - Božje in človeške. "Najlepši med človeškimi sinovi" je živel lepoto resnice in ljubezni, ki v velikonočni skrivnosti dokončno odplakne vsako poneverbo, povoščenost, kič, prevračanje lepote, od prvega Adama naprej.
Sveti Duh naj nas združuje v eno telo - tisto najlepše, darovano Očetu.
Naj bo to lepota, katero že nosimo v sebi in hkrati še hrepenimo po njeni polnosti; pa četudi na bencinski črpalki.

Aljoša pravi ...

Lepoto se da tudi prodajat vendar ne za ceno notranje lepote. Nekaj podobnega se je moralo zgoditi v raju. Ko se je Eva približala drevesu, ni vzela kar ji je padlo v roko: je izbirala med sadeži. In ko človek izbira pomeni, da že ima neka pravila estetike...
Italijani pravijo, da ni lepo kar je postavljeno kot lepo ampak je lepo tisto, kar ti je všeč!

Andrej Vončina (voncio83@gmail.com) pravi ...

Kakor smo se lahko že večkrat prepričali, gre pri teh stvareh za lažno lepoto, ki je navidez lepa, v resnici pa ni. če si boš prebral članek J. Ratzingerja, ki sem ga prevedel, boš dobil prav odgovor, ki ga iščeš. Svetniki so npr. eden od tistih zakladov, ki jih Cerkev lahko ponudi iz zakladnice svoje lepote. Tistim manekenom, voditeljem, manekenkam, voditeljicam... manjkajo bistvene stvari, da bi bili resnično lepi. Ves kič nič ne pomaga, kadar se za lepo fasado skriva nekaj neresničnega. Svetniki so nam dali zgled, da moramo in moremo biti svetniki v svojem življenju in s svojim življenjem. Jaz npr. ne bom nikdar p. Pij, lahko pa postanem svetnik kot Andrej.