četrtek, 29. oktober 2009

Mladi in mediji (5)

Vrnimo se na področje rezultatov. Pojasnitev o vprašalniku, metodi in samorefleksiji sem vam dolgoval, da lahko lažje razumete določne vidike te naloge. Gre za metodo, k je precej nenavadna pri pisanju diplome, vendar v mojem primeru lahko trdim, da je bila silno koristna. S tem sem prihranil veliko časa in dobil določene rezultate, ki jih sicer ne bi nikoli. O rezultatih lahko povzamem še nekaj točk.


Izpostaviti želim nekaj vprašanj, ki nam omogočajo, da lahko opazimo poglede in vrednostne sodbe mladih uporabnikov. Tako na vprašanje Katero od navedenih področji se ti zdi, da bi moralo biti v katoliških medijih najbolje predstavljeno, naši anketiranci postavijo na prvo mesto opcijo Družina, odnosi s starši in prijatelji (52,5 %), kar potrjuje tezo, ki jo objavljajo skoraj vse domače in mednarodne študije o t.i. lifestylu mladih. Sledijo nasveti za mlade (46,6 %), vici, humor (39,4 %) in duhovnost (34,6 %). Mladim predstavlja družina še vedno vrednoto, zato pričakujejo od verskega tiska, da bo predstavljal in zagovarjal temeljne vrednote. Opciji Kultura in umetnost ter Aktualno glasbeno dogajanje je označilo 32,8 % oziroma 24,2 % anketirancev in anketirank. Naš vzorec je v svojih izbirah zelo konsistenten, saj smo videli, da je glasba pomembna spremljevalka in oblikovalka srednješolske mladine.


Vprašalnik nadgradimo in vprašamo sodelujoče Katero od navedenih tem najprej poiščeš v katoliških tiskanih medijih? Iščemo odgovor na njihova pričakovanja v zvezi z verskim tiskom in prvo mesto dobi možnost vici in humor (65,7 %), sledijo nasveti za mlade (37 %), zadnje mesto si delita politika in gospodarstvo in življenje Cerkve s 7,5 %.


Mladi se oblikujejo in ravnajo neodvisno od verske prakse in verskega tiska, saj živijo po vzorcu, ki jim ga narekujejo družbeni trendi, oglaševalske agencije in zgledi priljubljenih glasbenikov. Verski tisk ostaja daleč od mladih, jih ne nagovarja in ne vstopa v njihovo življenje. Izrazito izstopajo podatki, da se mladi z verskim tiskom srečajo samo bežno, hitro in površno. Razdalja med sporočilom katoliških medijev in srednješolci v katoliških srednjih šolah je velika.


Poglavje o ocenah verskemu tisku sklenemo z dvema povezavama: Katero od navedenih področji se ti zdi, da je v katoliških tiskanih medijih najslabše oz. najbolje predstavljeno in Misliš, da so teme v katoliških tiskanih medijih sveže in aktualne v korelaciji s spolom.


Anketiranci so za najbolje predstavljeno v verskem tisku označili (zbirni odstotek ocene dobro (4) in najbolje (5)) duhovnost (62 %). Sledijo ji kateheze (56,2 %), svetniki v enakem odstotku z življenje Cerkve (53,5 %), družina (46,2 %) in ponudba duhovnih vaj (32,8 %). Z negativnimi ocenami (v zbirnem odstotku ocen slabo (2) in najslabše (1)) so postavili na peto mesto spolnost (57,7 %). Sledijo nasveti za mlade (60,6 %), telefonija, internet, računalništvo (61,5 %), znanost in tehnologija (63,2 %) in kot najslabše predstavljeno v katoliških tiskanih medijih so izbrali področje aktualno glasbeno dogajanje (63,6 %).


Odgovori so v svojih odstotkih zelo zgovorni in prikazujejo razočaranje bralcev ter odkrivajo, zakaj tako visok odstotek mladih ne posega po verskem tisku. Prikazane odgovore moramo brati v luči že opisanih pričakovanj in iskanj anketiranih srednješolcev, ki odsevajo dodatno razdaljo. Ponujene vsebine ne izpolnjujejo pričakovanja in puščajo mlade bralce daleč od krščanskega oznanila.


Naslednja korelacija je odgovor na vprašanje, koliko so teme v katoliških medijih aktualne za fante in koliko za dekleta. Povprečni odstotek daje odgovoru ne 59,6 %, medtem ko opazimo razliko med fanti in dekleti. Fantje so bolj kritični in pri njih zaznamo ne v višini 64,3 %, pri dekletih pa 56,8 %.


Svet srednješolcev je pretkan z mnogimi vprašanji, ki redko kdaj dobijo prave odgovore. Vprašanja povezana z odraščanjem, življenjskimi odločitvami, družino, medsebojnimi odnosi, modnimi trendi … so za odraščajočega človeka zelo pomembna. Ob sebi bi morali imeti tako zvestega prijatelja kot dobre vire informacij.


3 komentarji:

Andrej Vončina (voncio83@gmail.com) pravi ...

Podatki se mi zdijo zelo uporabni, a upam, da ne bo ostalo le pri tem, ampak, da bo kaj narejenega. Papirja je natisnjenega velika količina, a očitno cilja mimo. Moram reči, da mladi iščejo odgovore na zanimiva vprašanja, ki pa se 'odraslim' ne zdijo pomembna. Še v študentskih letih so vprašanja, kaj je sploh za poslušat in kaj ne, kaj za gledat in kaj ne, koliko se ravnati po modnih trendih in koliko ne... Tudi duhovnost mladih je nekoliko bolj specifična, ne le vprašanja in težave. Pri nas so očitno važnejši partizansko-domobranski spopadi, psevdo-politika, žegnanje kapelic...

Meni se zdi, da če verski tisk ne bo zdaj zanimal mladih, jih tudi kasneje ne bo pritegoval - v njem ne bodo iskali informacij in odgovorov.

Kaplan Marko pravi ...

Aljoša, kaj lahko te rezultate posreduješ naprej? Še posebno na Sončno pesem, ki ravno zdaj postavlja NOV koncept?

Aljoša pravi ...

@ Andrej: vse napisano je zelo res. Dodal bi to, da je duhovnost mladih predvsem alternativna duhovnost ali uporništvo. Kristus je za srednješolce vzor alternativca, hipija, ki je rušil družbeni red ... Z leti se ta podoba spremeni, ampak v teh letih je podoba taka. Kapelice in politika mlade zanima zelo malo.

Res je, da če verski tisk ne odigra v srednješolskih letih svoje vloge, tudi potem je ne bo. Oblikovanje civilne družbe začne svojo pot pri srednješolcih.

@ Marko: Predstavil sem jih direktorju Družine, ki se je v večini strinjal in dodal nekaj svojih misli. Vem pa, da med uredniki bodo zbudili prej ogorčenje kakor odobravanje.

Rezultati bodo predstavljeni vsem katoliškim urednikom in novinarjem na srečanju Komisije za sredstva družbenega obveščanja, ki bo od srede do petka na Otočcu. Tam bo tudi prostor za debato. Sicer bom objavil še nekaj (morda dve ali tri objave) na mali miselni tržnici.

Zelo sem skeptičen do tega, da bi sam od sebe komu kaj pošiljal. Zvenelo bi zelo vsiljivo in nesramno iz moje strani.