Nadaljujem z objavo nekaterih »skrčkov« iz svoje naloge. Žal je bil čas v minulih dneh zelo pomanjkljiv … saj vem, časa je vedno dovolj, odvisno od tega, kako si ga razporediš. Obstajajo tečaji za tako spretnost?
V teh dneh sem na poseben način spremljal dogajanje okrog anglikancev in Vatikana ter na to temo pripravil članek za Naš Vestnik, ki ga boste lahko v kratkem prebrali tudi na mali miselni tržnici. Sedaj mi jemlje čas posebna edicija »Rock Otočec«, a o njej ob pravem času. Zaradi teh obveznosti trpi ažurnost tržnice. Torej k stvari.
Vprašalnike na šolah sem izvajal na t.i. elektronski način, saj za tako anketo je to prej nuja kakor opcija. Odločitev za tak način empiričnega instrumenta pomeni sprejeti izzive sodobne družbe in se približati mladim.
Kaj so bile prednosti in slabosti te metode? Izbrana metoda predstavlja svoje prednosti v tem, da je za mlade bolj atraktivna kot v natisnjeni obliki, saj jih računalniško delo bolj stimulira in čas hitreje mine. Velika prednost take oblike dela je hiter pregled odgovorov saj se le-ti hranijo v bazi podatkov in rezultate je mogoče hitro in enostavno obdelati. Ob tem je bilo veliko možnosti za križanje vprašanj in posledično odgovorov. Variable so postale med sabo interaktivne spremenljivke, ki so mi nudile boljši vpogled na različna področja vprašalnika.
Slabosti take metode so se pokazale v dolgotrajni predhodni pripravi zaradi postavljanja in dodatnih korektur na spletu. Reševanje takih vprašalnikov je zahtevalo, da imajo uporabniki dostop do računalnika s spletom, kar je bilo v šolah težavno zaradi usklajevanja urnikov in poseganja v pedagoške ure.
Ustavil sem se pri tiskanih medijih, zato omejenost naloge in vprašalnika sta zahtevala samorefleksijo, saj je načrtovanje raziskave moralo upoštevati t.i. socialne mreže med mladimi, ki jih preko spleta vabijo k drugačnemu preživljanju svojega časa. Tukaj se odpirajo nova obzorja in novi izzivi za raziskave.
Vsekakor pa je vpliv tiska še vedno vreden poglobljene raziskave, saj tiskana beseda še vedno prednjači pred ostalimi oblikami komunikacije. Statistično gledano zajema tisk okrog 75 % vseh medijev pri nas.
Pomembno vlogo tiska lahko zaznamo po količini oglasov, ki so bolj ali manj redno prisotni v vseh časopisih, revijah in drugih publikacijah. Mnogi komunikologi in poznavalci medijev so tako ob rojstvu radia kot televizije in kasneje interneta in elektronskih knjig napovedovali zaton tiska. A to se ni zgodilo.
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar