Mladi in mediji (1)

Prišel sem s časom na zeleno vejo, da lahko vam, drage obiskovalke in obiskovalci male miselne tržnice, ponudim prvi del svoje diplomske naloge. V naprej se vam zahvaljujem za potrpežljivost pri branju. Seveda ne bom objavil cele, sicer bi mi iz strežnika poslali položnico za gostovanje bloga.

O čem je bila naloga? Nalogi sem dal naslov »Vpliv katoliškega tiska na mlade katoličane v Sloveniji«. Gre za raziskavo – analizo branosti verskega tiska med mladimi, ki so (ali vsaj naj bi bili) katoličani. In kje jih dobit? Vzorec sem zajel na treh katoliških gimnazijah pri nas (Vipava, Ljubljana in Maribor). Odločitev za tovrstno nalogo je bila večplastna in kompleksna, ki se je skozi čas izjasnila. K temu je močno prispeval pogovor z neko osebo, ki izhaja iz zgledne, katoliške, urejene in versko izobražene družine. Vem, lahko dolgo razpravljamo kaj je vredno oznake »zgledno«, vendar v njenem primeru gre za okolje, ki naj bi jo spodbujalo k branju verskega tiska. A temu ni tako. Priznala je, da s težavo vzame v roke katoliški tisk in mi na gosto naštela, kaj vse ni v redu.

Odločil sem se, da podrobneje premislim o tem in tako … je nastalo 180 strani raziskave in enormna baza podatkov.

Zavedam se, da z naraščanjem uporabe interneta se spreminjajo navade, kultura, norme, svet medijev in običaji sodobne družbe. Tisk se prebija in bori za preživetje v svetu, katerem se vse bolj uveljavlja digitalna tehnologija in elektronika, a ga kljub vsemu še ni odpravila; tisk ostaja pomemben medij in sredstvo za vsakodnevno informiranje.

Ali so mediji pomembni tudi za Cerkev? V svoji nalogi namenjam celotno poglavje zgodovinskemu delu ali bolje rečeno, zgodovini odnosa Cerkev-mediji. Zgodovina kaže, da jih je Cerkev relativno pozno spoznala. Pomen sredstev množičnega obveščanja je odkrila šele v prvi polovici 20. stoletja (s papežem Pijem XII.) kakor tudi dejstvo, da samo preko njih lahko stopa v pozitiven diskurz s civilno družbo in politiko kot enakovredna članica.

Preko medijev lahko Cerkev sporoča svoje delovanje in prenaša teologijo iz zaprtih krogov v življenja ljudi. Začenši z mladimi, ki so zahtevni uporabniki medijskega prostora in iskalci zglednih likov. In koliko je pri tem učinkovita Cerkev na Slovenskem? Odgovor sem podal z analizo stanja na terenu, ki sem ga izmerili z vprašalniki o branosti in vplivu katoliškega tiska na mlade v katoliških srednjih šolah.

Izhodiščna teza je, da mladi katoličani redko posegajo po verskem tisku in čeprav jim je ponujen na dostopnih mestih (šolsko okolje), slednji ne oblikuje njihovega življenja. Sami se ne ravnajo po nasvetih in idejah v katoliških tiskanih medijih, ki so jim namenjeni, ker se z njimi ne identificirajo. Srednješolci iščejo svoje vzore v glasbi ter na spletu. Ker verski tisk ne izkorišča spletnih možnosti za vzpostavitev in ohranjanje stika, ne dosega ciljne publike.

Tezo sem potrdil z rezultati izvedenih anket na katoliških srednjih šolah. Izbral sem ta segment mladih, ker jim je verskih tisk najbolj dostopen in po pričakovanjih tudi najbližji. Analiza rezultatov bo pokazala – v prihodnjih dneh objavim še nekaj tabel in grafikonov – trenutno stanje in mnenje dijakinj in dijakov o verskem tisku pri nas. V vprašalniku sem pustil, da sami spregovorijo o tem, kako doživljajo verski tisk v Sloveniji, koliko so jim blizu tovrstni mediji in kaj najbolj pogrešajo v njih.

Mislim, da preko spletnih orodij lahko postane verski tisk učinkovitejši in prodornejši. V nasprotnem primeru pa, (p)ostaja zakristijsko čtivo, kar pomeni, da bo Cerkev izgubila prostor v družbenem diskurzu in se s tem osamila.