Mladi in mediji (2)

O dolgi zgodovini odnosov »Cerkev-mediji« kdaj drugič. Zanimivo je morda to, da razuzdani papež Aleksander VI., ki je spremenil Vatikan v eno največjih javnih hiš tistega časa, je tisti papež, ki je ukazal famozni Index. Da, »Index librorum prohibitorum« ali seznam prepovedanih knjig, ki je veljal do Drugega Vatikanskega cerkvenega zbora (1965). Njegov namen je bil obvarovati ljudi pred moralnim propadom in knjigami s slabimi vsebinami.

Cerkev je do medijev ohranjala zelo skeptičen, na momente pa negativen odnos, ki se je spremenil in omilil šele s papežem Pijem XII., saj je bil sam sin časnikarja. Gre za stoletja diskretnih odnosov, ki so ostajali bolj ali manj hladni.

Velika sprememba se je zgodila s papežem Janezom Pavlom II., ki je s svojim delom in javnimi nastopi, postal prava medijska zvezda. Upravičeno: medijski papež.

In zakaj pravzaprav Cerkev potrebuje svoje medije? Cerkvi se pogosto očita premočan družbeni vpliv in premajhno zanimanje za duhovnost. Iz tega sklica izhaja tudi vprašanje, »zakaj mora imeti Cerkev svoje medije?«. Cerkev je v prvi vrsti posredovalka duhovnih dobrin in teoloških naukov – govorica o Bogu – zato preko sredstev javnega obveščanja skrbi, da teologija postane javna.

Če ostane teologija zaprta v znanstvenih krogih, je popolnoma neuporabna. To ni laboratorijska veda o Bogu ali svetnikih ampak gre za pravi ocean humanističnih in antropoloških sistemov, ki se dotikajo svetega in presežnega. Da lahko dosežemo »popularnost teologije«, pa mora slednja stopiti v dialog z različnimi skupnostmi v družbi. Zato je verski tisk vektor med snovalci teologije in uporabniki – ljudstvom. Teologija, ki stopa v dialog z družbo, priznava različnost, sodobni pluralizem jemlje nadvse resno in se celo odpove ideji, da predstavljala privilegirano in ekskluzivno obliko kulturnega življenja. In kaj je središče te dejavnosti? Kristus!

Obravnava sredstev javnega obveščanja postavlja v središče mlade. Morda ravno tukaj dobimo najbolj pristno in živo podobo dinamične družbe ki kali in se spreminja. Veliko gospodarskih struktur in institucij vlaga finančna sredstva da pridobi in vzgoji mlado populacijo, toda nikogar ne zanima vprašanje: »Kako mladina doživlja družbo?«. Osebno mnenje je, da niti odgovor na to vprašanje ne zanima ni Cerkve.

Osrednja tema raziskave je, kaj mladi mislijo o katoliškem tisku pri nas, kako ga doživljajo in kako jih ta oblikuje ali ne. Skupina, ki jo imamo pred očmi, je zelo specifična, zato sem v posebnem vprašalniku odkril demografski segment, ki je pokazal, kdo sestavlja t. i. katoliško mladino.