Objave
Danes je dan žalovanja. Kristjani se ustavljamo ob križu, da bi razumeli. In zato sprašujemo Gospoda ... a ni odgovora.
Pod križem sem samo človek. Odpade pomen izobrazbe, imetja, nalog, želja ... Vse okrog mene je nemo, da lahko prisluhnem križu, ki je tako močno znamenje, da me pušča brez besed. Lahko bi se ustavil pri gledanju križa a se odločim, da stopim naprej. Grem do tistih ran, da vidim, kaj je v ranah. In vidim sebe. Človeka. Človeška podoba Boga zrcali mojo človeško podobo.
Ne vem ali naj se tukaj česa naučim ali povem ali molčim. Preprosto iščem odgovor ampak to je spet hiba teologa. Jezus na križu je hkrati vprašanje in odgovor. Danes, veliki petek, je pogoj za veliko noč. In to je dovolj.Potem moje misli gredo v izredne razmere. Slike zelo pomenljivega in drugačnega češčenja križa, kakor smo ga vajeni v naših cerkvah. Kje je tukaj Bog? Zakaj se je to zgodilo in zakaj je to dopustil? Spet vprašanje o skrivnosti smrti in življenja. Ker je veliki petek dan poljuba križanega Gospoda, je dan ljubezni, ki napoveduje veliko noč. Da, to je pogoj. Zelo realističen in dovoljeni odtenki se gibljejo med dramo in tragedijo. K tem ljudem prihaja Gospod in trpi ... Da ga lahko poljubijo in vzamejo za svojega - svojca.
2 komentarja:
Lepo razmišljanje, je sicer kratko, a globoko. Mene v bistvu tolaži dejstvo, da je Bog z menoj, ko nosim križ, obenem pa je Jezus tudi v vseh tistih, ki trpijo, ki nosijo križe. Res je, globina ljubezni je v teh ranah...
... in vsi smo v tistih ranah v objemu Ljubezni. To je naša tolažba v najtežjih trenutkih.
Objavite komentar