torek, 7. april 2009

Ena okrogla

Živimo v tako zanimivem in polnem času, da odprtih oči strmim in opazujem svet okrog sebe. Po eni strani velika negotovost in po drugi strani velik dar, da lahko izkusimo te velike trenutke zgodovine naše civilizacije.

Ne mislim, da je naša (verjetno zahodna ali kako drugače imenovana) civilizacija najboljša - še zdaleč ne! Vendar tukaj se nahajamo. Lahko izberemo med dvema možnostma: zbudimo v sebi gnus in odpor ali na polna pljuča vdihnemo trenutek življenja. Da, trenutek močnega dogajanja in pretresljivih sprememb. Morda bo komu, ob branju teh besed postalo čudno, da tako nasedam pisanju medijev kajti pri nas, famozne krize, še ni opaziti. Res je, krize še ni opaziti vendar je! Slišal sem za pretresljiv primer osnovnošolskega dekleta iz delavske družine, ki je v solzah razredničarju in sošolcem povedala, da za rojstni dan ni dobila ničesar. Ker doma ni denarja!

Ali je to "normalen" prizor za Slovenijo drugega tisočletja? Z vsem spoštovanjem ampak to je scenarij izpred druge svetovne vojne ...

Potem berem, kako so veliki veljaki velikanskih velesil (neki G20 ali podobna formula) rekli, da bodo iz denarnic stresli nekam (niso definirali konkretnih imen, firm, držav, ustanov ...) nekaj kot 1.100 milijard dolarjev.

Ko sem bil majhen je številka sto veljala za nekaj izredno velikega. To je bilo mnogo dosti. Beseda milijarda dolarjev pa mistično število ob katerem, si skoraj pozabil dihati. Danes se milijarde dolarjev delijo kot evro centi za miloščino. Je to gospodarno ravnanje? Ali je to normalno početje tistih velikih veljakov? Imam bolj občutek, da vsi nekam hitijo in denar dajejo kamor želijo, samo da nekam dajejo. Trenutek panike.

Kriza ni nastala čez noč ampak je počasi lezla iz revnih slojev gor ... visoko ... k visokim ... k velikim ... najvišjim. Nekega dne jih je zadela in ko je zadela njih - da, tudi njih - tedaj je bil svet v krizi. Kaj pa prej? Kaj pa podatek, da je živelo na milijone in milijone ljudi brez vode, hrane, šolanja ... ? Takrat ni bilo krize? Bila, bila! Toda krizo je občutil svet, ko je začela vrednost padati. Čemu? Ma, ne vem ... izberite sami.

Moj pomislek pa je, da smo začeli pisati o krizi šele, ko bila napadena neka vrednost - realno pa je kriza bila že prej saj smo napadli vrednote. In tukaj se vrti os naše krize. Se motim?

Po televiziji lahko gledamo velike nasmeške naših in tujih politikov, ki preko "finančnih injekcij" in ciljnih kirurških posegih lepotijo finančno podobo sveta. Ali svet ni lep že zato, ker je okrogel? Meni je tak zelo všeč! In zakaj ne bi bilo na severu tudi tistega kar je na jugu!? In obratno! Če je revščina na jugu ... Morda pa veliki velikani lepotijo svoje - volilno - telo. Ali pa samo ščitijo svoje ... zadnje plati ... ko je že vse šlo po vodi. Skotalilo se je nekam, kakor bi ... da, skotalilo! Ali ni krogla zanimiva?

2 komentarja:

Andrej Vončina (voncio83@gmail.com) pravi ...

Zanimivo razmišljanje. Me spominja tudi na pisanje od Dušana v Vestniku, ki sem ga pred kratkim bral. Morda preveč odvračajo pozornost od svojih napak in zablod te velike riti. Bomo videli, kaj se izcimi.

Sam se spomnim, kako je bilo treba skrbno izbirati telovadne, hoditi v Italijo po marsikaj, kar se tu ni dobilo... Vem tudi, kako trdo morajo nekateri delati, če si želijo kaj privoščiti...

Vem pa tudi, da se skupaj da storiti marsikaj. Družina mojega brata bo npr. imela kmalu novo domovanje, ker smo stopili skupaj in malo po malo popolnoma prenovili dotrajano hišo, ki jo je podedovala njegova žena.

Lojze Potočnik pravi ...

V medijih se je začelo pisati o finančni krizi ko so začeli izgubljati najvišji sloji prebivalstva. Na male ljudi pa se požvižgajo. Že moja nečakonja mi je pripovedovala kako se dela socialna razlika med otroki oz. sošolci v osnovni šoli v Žireh. Kdo bo zaščitil šibke otroke iz brezposelnih družin ?
Hudo je, ker se to prenaša na male učence. Če stopimo skupaj pa lahko naredimo veliko. Samo poglejmo Albance in Jude.