Delo

Prvi maj. Letošnji prvi maj bo za mnoge družine ali posamezne delavce pomenil ostati doma, namesto tradicionalnega piknika ali izleta. In letos bo prvi maj imel drugačen pomen, ker je delo postalo tako velika vrednota, kot že dolgo ni bilo.

Za kristjane in jude zgodovina dela začne s stvarjenjem sveta. Stara zaveza nam predstavlja Boga kot neke vrste delavca, ki oblikuje, postavlja in ureja. Jezus pred svojim javnim nastopom je služil kruh z delom, verjetno kot obrtnik mizar, zato je človeško delo na poseben način plemenito.

Za vse pa lahko trdimo, da delo moramo ceniti in spoštovati, ker je vir poštenega bogastva ali vsaj pogojev za dostojno življenje. Predstavlja učinkovito sredstvo zoper revščino, družbeno izoliranost in odrinjenost.

Zaradi tega je obdobje nejasnih gospodarskih in finančnih razmer razlog za splošni preplah med ljudmi, družbeno negotovost in strah. Mnoge matere in očetje se sprašujejo ali bodo imele kaj kupiti otrokom, kje vzeti za plačati položnice in s čim preživeti. Ne govorimo več o luksuzu, presežnih dodatkih v našem življenju ampak … preživetje.

Podobna vprašanja je odprla že okrožnica papeža Leona XIII. z naslovom Rerum novarum (Nove stvari), ki je leta 1891 podprla delavsko vprašanje. Precej v zamudi z Marxovim Kapitalom in precej preroško zgodaj z družbenimi revolucijami 20. stoletja v Evropi. Zgodovinske spremembe in pomembni industrijski ter znanstveni dosežki so pomenili prave prelomnice. Zato je ena glavnih osi tega besedila obramba neodtujljivega dostojanstva delavcev ter pravično družbeno ureditev med delom in kapitalom – premoženjem. In kaj lahko pove današnjemu svetu skoraj sto dvajset let stara okrožnica?

V več kot stoletju je ekonomija doživela revolucionarne spremembe, trgovanje se je razvilo in delo ni primerljivo s tistim, kar je bilo takrat. Toda ravno tukaj lahko izpeljemo sodobne vzporednice. Delo in kapital. Če gledamo na delo kot na prvotni vir dostojanstva in drugotni vir zaslužka, potem lahko rečemo, da je kapital – denar – podrejen delu. V taki družbeni ureditvi je v središču vsega – morda na veliko presenečenje ekonomistov – človek. Gre za vzrok … ker je v središču človekovo delo ima kapital (se pravi zaslužek) drugotni pomen. Delo ima bistveno prednost pred kapitalom!

Ta koncept pa je predmet spora sodobnega stanja na finančnih trgih. Kapital – ali po domače kar denar – je (bil) kakor božanstvo. Svet je pozabil na dostojanstvo delavcev in začel razmišljati prvenstveno v luči denarja. Vloga bank se je začela spreminjati, ko so krediti začeli postajati zanimivejši od varčevanja in vse oblike brezglavega trošenja denarja pred smiselno porabo. Imeti pred biti.

In potem? Kakor zgodba iz zbirke pravljic »Tisoč in ena noč«, je sodobni svet začel okušati krute posledice zapravljanja. Porušilo se je občutljivo ravnovesje med delom in kapitalom ter s tem sprememba družbenih in gospodarskih povezav. Lestvica vrednot je bila obrnjena na glavo in svet se je zbudil nekega oktobrskega jutra v panični realnosti …

Kako gre zgodba naprej vemo iz medijev še predobro. Danes se zavedamo krivde in posledic zato ne potrebujemo moralističnega žuganja s prstom saj mislim, da je vsaka organizirana družba ali subjekt civilne družbe soodgovoren za tako stanje. Nihče ni pravi čas potegnil tisto »ročno zavoro«, da bi ustavil podivjani vlak potrošništva. Morda celo nasprotno, marsikomu je stanje godilo in je pristavil k zadevi še svoj lonček.

Ne spreglejmo ljudi okrog nas, ki potrebujejo konkreten dar in pomoč. Še vedno veljajo tiste besede, da nikoli nimamo tako malo, da še tistega ne bi mogli deliti z drugimi …

- - - - -

Prispevek sem objavil v aprilski številki mesečnika Naš Vestnik. Zaradi tematske aktualnosti ga ponujam tudi na stojnicah male miselne tržnice.