Objave
Listal sem po Svetem pismu in našel ta odstavek:
Lenoba, vseh grdob grdobaPojdi k mravlji, lenuh,glej njene poti in postani moder.Kajti nima poveljnikane nadzornika ne vladarja,vendar si poleti pripravlja hrano,si ob žetvi nabira živež.Lenuh, doklej boš spal,kdaj se boš vzdignil iz svojega spanja?Malo boš spal, malo dremal,malo držal roke križem in počival:in siromaštvo pride k tebi kakor klatež,pomanjkanje kakor oboroženec.
Prg 6, 6-11
Zdel se mi je kakor slika sodobnega gospodarskega in svetovnega stanja. Tukaj bi lahko načel polemiko ... a našel sem nekaj presenetljivega, ki je v ozadju teh besed. Bolj kot to, da so tako zgovorne, se mi zdi pomenljivo, da opisujejo človeka v svoji naravi, ki se ne spreminja nikoli. Če že več tisočletji prevajamo in razmišljamo o teh stavkih ali ni to dokaz, da je človek vedno enak!?
Lenoba je res vseh grdob grdoba, kakor pravi modri pisec teh vrstic, je pa tudi začetek mnogih gorja. In v zgled dobimo ... mravljice. Skromne živali, ki jih pisec uporabi za plastičen prikaz tega, kar naj bi tudi mi postali. Torej ... na delo, da bomo imeli kaj praznovati!
P.s. Naj ne bo dež ovira za bogato in močno intelektualno produkcijo.
1 komentar:
Ja, v Svetem pismu najdemo številne sodbe o človeku, ki veljajo tako rekoč vse čase. Lahko jih gledamo, pa ne vidimo, poslušamo, pa ne doumemo. Moramo si priznati, da smo leni in moramo si priznati, da smo 'komot'. Hkrati je tudi res, da je v zgodovini že marsikdo poskusil čim manj delati in hkrati čim več zaslužiti - na račun drugih seveda. Lepa misel, ki pa seveda ne najde odobravanja povsod, a moramo si priznati, da smo grešniki.
Objavite komentar