Objave
Ko sem to bral, sem se vprašal ali je to res najhuje kar se trenutno dogaja v naši državi? Da so velike firme pralnice denarja, vedo že otroci iz osnove šole in mislim, da je bila tudi policija seznanjena z vsem tem že dolgo časa. Potem pa dobrih 48 ur je na prvih straneh vseh časopisov, forumov in internetnih strani nek pobegli medved. Alarm med ljudmi, kot da je prišel potres, orkanski veter, poplave … Pač pomlad je in spomladi se živali parijo – zakonitost narave! Ampak prebivalci male podalpske republike verjamemo vsemu, kar nam prodajo (pod ceno) in tam gledamo, kamor nam kažejo – mediji.
Lov na take in drugačne oblike medvedov je samo krinka, da se ljudje ne bi ukvarjali z realnim stanjem. In kakšno je? Število brezposelnih bo prehitelo vsa pričakovanja in napovedi, pred parlamentom so sindikati imeli pustno maškardo, ki so jo poimenovali protestni shod in skladišča Rdečega križa in Karitasa so prazna. Država ni kos krizi, vlada zbegano rešuje drobiž pri posameznikih, ko pa se ji na drugi strani zmanjšujejo dolgotrajni viri prihodkov.
Nisem ekonomist – še v matematiki sem bolj slab – ampak zgodovina kaže, da ko država posega v gospodarstvo posega v področje, ki je izven njenega dometa. In kaj naj bi vlada počela? Ne vem, vprašajmo politologe. Osebno mislim, da bi morala skrbeti predvsem, da so plače v javnem sektorju in oblike pomoči brezposelnim, ustrezne njihovim potrebam. Konkretno to pomeni, da če nekomu znižajo plačo iz 20.000 € na 12.000 € morajo poskrbeti, da bo tisti, ki prejema 500 € dobil ustrezno pomoč iz tistih menedžerskih prihrankov.
Ampak to je že stvar politične ekonomije. Kar pa je stvar ljudstva je vprašanje glasu in glasnosti. Zakaj ne stopijo vsi delavci pred parlament in tako namesto tistih smešnih 300 bi jih bilo 300.000. Zakaj ljudje molčijo? Če so izgubili službo in nimajo česa drugega izgubiti naj glasno povedo kako živijo. Zakaj ne stopijo na ulice vsi brezposelni? Zakaj je vse tiho, kot da je stanje v državi rožnato in edini problem je neki medvedji mladič!?
Pogrešam tudi intelektualni sloj, ki molči in se ravna po političnih predpisih. V osemdesetih letih je bilo v Sloveniji tako živahno, da še danes živimo od tiste miselne in kulturne dediščine. Kje so intelektualci, ki bi povzeli glas ljudstva? Kje je akademski sloj, da bi oblikoval nove rešitve? Kdo bo dal družbi okus?
Novinarska smetana, ki je oblikovana in razporejena po politični nomenklaturi, utesnjuje svojo miselnost po volji tistih, ki vladajo in tistih, ki delijo denar. Nekoč, pa ne prav dolgo od tega, je zaradi novinarjev, intelektualcev, akademikov, svobodomiselnih voditeljev, domoljubov … prišlo do nove družbene ureditve naše države. Danes pa novinarji delajo samo še … medvedjo uslugo.
4 komentarji:
Lepa analiza stanja in tudi nakazane rešitve. Morda je prav tu prostor za krščanske izobražence, pa tudi ostale laike, da opozarjaj(m)o na resnične težave, namesto na medvede. So pa res lepe te metafore :)
Pa taka panika okoli medveda v Ljubljani. Tukaj okoli mojega doma je že stalno nekaj mesecev ena medvedja družina pa nihče ne upa delati panike. Samo to je sedaj razlika, da vsa vrata zvečer zaklenimo. So pa luštni za pogledati skozi okno in daljnogled.
Ravnokar iz Maribora, kjer sem sledil predavanju Socialne akademije: "Ali kristjani potrebujemo svoje šole, medije, politike ... "
Seveda je ta trenutek krize pravi trenutek za laike v družbi ma je tudi trenutek, ko moramo gledati na NAŠO družbo, ki se ne deli na "mi" in "vi" ampak smo vsi v istem kotlu. Pogrešam tisti duh enotnosti, ki je privedel do plebiscita. Takrat smo Slovenci stopili skupaj. In glej, bilo je prav dobro!
Imamo čudovito priložnost, da kot nova generacija premostimo tisto težko dediščino, ki nas hromi in hromi naš zgodovinski spomin. Premostimo pa tako, da se pogovarjamo z levo in desno politično opcijo enako, z enakimi merili in zahtevami.
Morda pa pridemo (nekega dne) do take družbe, ko ne bo treba več zaklepati nobenih vrat ...
To je seveda res. Tudi meni je žal, da se je treba iti te stvari, da je vsak na svojem bregu. To še dodatno spodbujajo določeni cerkveni krogi, ki želijo, da smo strogo na svojem bregu. Kakor je bilo nekoč važno nič ne imeti z liberalizmom, ker je največji sovražnik, tako danes velja nič ne imeti s komunizmom, socializmom...
Naša Cerkev marsikdaj preveč politizira, ne gleda pa na dobro duš. Enako bi rekel tudi za določene desne stranke. Zapravili smo že veliko priložnosti.
Objavite komentar