V iskanju izgubljene resnice - Forli (Bologna-IT)

Obljubil sem zapis o tem kako je bilo v Forliju. Začel sem pisati in pisati ... in zagledal, da je tega ogromno. Tako, če se komu ne da brat, nič hudega. Sicer pa so slike gotovo zanimivejše kot pisana beseda. V četrtek, 19. marca 2009 se je začelo tradicionalno letno srečanje za novinarje in PR-ovce v Forliju, ki ga je organizirala Zveza italijanskih katoliških tednikov (FISC), ob jubilejnem praznovanju lokalnega tednika. Srečanje je zveza priredila kot študijski posvet za vse svoje člane. Zveza FISC je bila ustanovljena leta 1966 in vsako leto ob jubilejnem praznovanju časopisne hiše priredi študijski posvet za vse svoje članice. Teh je 188 in glavna namena sta formacija katoliških urednikov ter konfrontacija katoliških novinarjev. Na srečanju v Forliju je bilo ok. 150 udeležencev.

Organizacija dogodka

Strokovni posvet je bil organiziran kot tridnevni dogodek. Ob nastanitvi smo dobili t.i. »kit« prireditve, ki je vključeval turistične in kulturne informacije pokrajine, zgodovinske poudarke mesta, podrobno členjen dnevni red dogajanja z urniki in informacijskimi točkami. Po uvodnih pozdravih civilne oblasti je sledilo prvo (uvodno) predavanje. Udeleženci smo dobili glavne smernice posveta ter okvirne vsebine posameznih predavanj.

Levji delež predavanj je bil na drugem dnevu (petek, 20. marec), ko so se v dveh sklopih odvijala predavanja in spremljevalne okrogle mize ali debatne točke. Vsa predavanja so bila opremljena z video prenosom ter ob koncu z zapisom predavanja. Prevozi v bližnja mesta so bili z rezerviranim avtobusom.

Organizacija celotnega dogodka je bila kakovostna in natančna. Udeleženci smo bili na avtobusih pospremljeni s hostesami, ki so poleg informaciji o kraju pomagale tudi z uporabnimi nasveti in organizacijskimi navodili. Kljub gostemu urniku so bile vse postavke dosledno upoštevane in udeleženci smo lahko uspešno planirali dan. Odmerjen je bil čas za obroke, ki so predvsem pomenili družabno srečanje za izmenjavo mnenj, pogledov in novih idej.

Spremljevalni dogodki

Tekom tridnevnega srečanja so bile organizirane, p

oleg predavanj in okroglih miz, tudi kulturne prireditve: obisk mestne hiše (19. marec), vodeni ogled kiparske zbirke Antonija Canove (20. marec), vodeni obisk Mednarodnega Inštituta za Keramiko (20. marec) ter univerzitetnega centra z Medverskim muzejem v mestu Bertinoro (21. marec).

Vsako jutro smo se udeležili svete maše pri kateri smo prisluhnili pastoralnim poudarkom za uporabo katoliških medijev v laiškem življenju.

Predavatelji

Izbor predavateljev je bil zelo raznolik. Poleg organizatorjev dogodka na lokalni ravni (škofijski tednik) so spregovorili o pomenu katoliškega tiska tudi predstavniki organov združenja FISC, univerzitetni profesorji, televizijski novinarji, uredniki, predstavniki tiskovnih agencij ter drugih sorodnih stanovskih organizacij. Skupaj je svoje referate predstavilo več kot 19 predavateljev.

Kakovostna izbira govorcev je omogočila razgibane debate, pestre okrogle mize ter ponudila več različnih pogledov na enako vprašanje.

Predstavitev in povzetek vsebin

V okviru podanega naslova »V iskanju izgubljene resnice – informacija med mistifikacijo in interpretacijo« smo prisluhnili pastoralnemu pomenu katoliškega tiska ter vlogi kakovostne informacije s strani medijev. Zavedati se moramo, da poleg rednega poročanja tragičnih novic, človek želi in išče predvsem dobre in pozitivne novice. V tem ravnovesju vsak urednik, vsaka medijska hiša, išče uspeh časopisa med odzivanjem bralcev in naklado.

Nekaj nasvetov za kakovostno vlogo tiska v (post)moderni družbi:

a) Vloga komunikacije in sredstev množičnega obveščanja – kvaliteta in kvantiteta.

b) Resnica za človeka je Kristus.

c) Antropološke nevarnosti. Da jim lahko botrujemo, kot kristjani in kot civilna družba, potrebujemo info-etiko. Kakor bio-etika ureja pravila znotraj medicinskega polja, tako informacijska družba potrebuje svoj kodeks.

Etika pisanja in poročanja pa mora upoštevati družbene okoliščine kjer se razvija in nahaja. Splošne sociološke raziskave lahko pomagajo k izboljšanju poročanja katoliškega tiska. Če upoštevamo podatke, da:

na življenje družin, preživljanje prostega časa mladostnikov vpliva, da so odnosi lahko zdravi ali uničeni. Vsak mladostnih povprečno preživi 1000 ur letno v svetu elektronike (GSM, Facebook, internet …) zato mediji hitreje vplivajo na vzgojne vzorce staršev. Mediji nosijo vzgojno odgovornost družin sodobne družbe.

Razvoj medijev ne pomeni odprava prejšnjega komunikacijskega vzorca (radio ni odpravil časopisa itn.) ampak smiselna nadgradnja. Potrebna je integracija starih in novih medijev ne samo za visoko naklado izdelka ampak tudi za kakovostno doseganje ciljnih skupin. Sodobno založništvo je lahko podvrženo nevarnosti količine in visoke naklade na račun kakovosti.

Na vprašanju kakovosti, osebne zavzetosti in strokovne usposobljenosti se obrača tudi stališče italijanskega škofa, ki izpostavlja informiranje kot dejanje ljubezni. Če informacija ostane v tem okviru komunikacija ni Pandorina skrinjica (iz katere so izšle vse težave sveta) ampak je zakladnica z dragulji, ki bogatijo naše življenje. Razkorak med mistifikacijo in informacija lahko zapolni samo smiselno razločevanje!

Ravno to razločevanje je potrebno na obeh straneh: bralcev in urednikov. Uredniki in novinarji morajo skrbeti, da katoliški tisk ni zakristijsko čtivo ampak integriran način poročanja v laiškem svetu.

Laiški svet zahteva sveže podatke, razgledane poročevalce lokalnega in svetovnega dogajanja zato pravi novinarji in PR-ovci so tisti, ki si ogulijo čevlje na ulicah in trgih … danes: so tisti, ki si ogulijo oči na internetu in prste na tipkovnici s poglabljanjem, pisanjem, brskanjem po internetnih avtocestah.

Internetna hitrost pa ne prenese moralističnega pristopa ali tiste nevarnosti v kateri tičijo nekatere časopisne hiše. Katoliški tisk ne sme biti pouk teologije ampak zapis dejstev. Dejstva ki so povezana z ljudmi in krajem, kjer časopis nastaja. Konkretna vprašanja uporabnika – kupca – časopisa motivirajo k nakupu in branju. Novinarji in PR-ovci morajo misliti na velike projekte v svojem majhnem kraju.