STOP!

Izkušnje in doživetja današnjega dne želim deliti z vsemi blogerji in ostalimi obiskovalci male miselne tržnice. Poleg prijetnega sonca sem doživel nekaj lepih trenutkov, ki so me spravili v dobro voljo.

Ko sem hitel na kosilo s prijateljem, sem naletel na bel trak z modrim napisom. Okrog lokala sredi Ljubljane je bil postavljen trak. Od daleč je bilo videti, kakor da je cesta zaprta: STOP POLICIJA. Se približam in vidim:

Morda pa se je kaj zgodilo. A nikjer nobenega policaja ... prečkam prehod in:

POEZIJA! Morda bi se pa res morali kdaj pa kdaj ustaviti tudi ob poeziji. Poezija je najplemenitejša beseda, ki iz srca sega do človeških čustev. Poezija težko najde prostor v našem koledarju in dnevnem urniku, ker vse mora biti hitro in naglo. Za pesem pa si moram vzeti čas, odpočiti misli in odpreti srce ...

Na poti do avta pa prizor za katerega lahko rečem, da mi je žal, da ga nisem - kakor zgoraj - dokumentiral s sliko iz GSM aparata. Na Ambroževem trgu v Ljubljani hodi po pločniku majhna redovnica z zgubanim obrazom in hitrim korakom. Bil sem na mostu, ko sem se s počasnim korakom približeval avtobusni postaji. K sestri se približa motorist na motorju in nagovori sestro. Spraševal jo je po prometnih informacijah. Prizor je bil enkraten: ogormen motorist v črni opravi s črnimi očali na svojem jeklenem konjičku, ki se sklanja k mali redovnici v preprosti modri obleki. Kakor da bi gledal orla in vrabca ... drobno marjetico, ki raste poleg mogočnega hrasta.

Ključna beseda je bila danes STOP! Ustavi se in poglej, kako bogat je svet in kako lepo je življenje. Poleg sonca je tudi cvetoč drevored kostanjev, motorist in starka ... ki so kakor poezija tega dneva.