Lolita

Končal sem branje zelo zanimive knjige. Italijanski naslov La sindrome lolita, bi lahko prevedli Lolitin sindrom. Za kaj gre?

Avtorica, Anna Oliverio Ferraris, v knjigi členi, na enostaven in kakovosten način, vpliv medijev in marketinga na človeške možgane. In na navade. Prikazuje razvoj marketinga, načine oglaševanja in sodobne metode, ki se jih poslužujejo oglaševalske agencije. Prikazuje tudi pristope, ki so najbolj učinkoviti in nas pripeljejo "žejne čez vodo".

Nekaj primerov. V sodobnih večjih oglaševalskih agencijah uporabljajo magnetno resonanco možganov, da ugotovijo v katerem delu naših možganov so določeni dražljaji najbolj učinkoviti. Posledično oblikujejo oglase, da nas stimulirajo do take mere, da se ne moremo upreti tistemu izdelku. Še več! Prikazana je seksualizacija in vulgarizacija sodobnega načina oglaševanja ter vpliv na otroke. Slednji so tarča oglaševalskih agencij, saj uspejo prepričati starše bolje od vseh popustov, trgovcev, ugodnosti in lepih besed.

Znanstvene raziskave kažejo, da že šestmesečni dojenčki posnemajo mimiko obraza, ki se prikaže na zaslonu in štiriletni otrok ima lahko moč, da odloči kakšen avto bo kupil očka.

In zakaj ravno Lolitin sindrom? Ker so otroci oropani svojega otroštva in prisiljeni živeti odraslo življenje brez igre, zabave in dolgih brezskrbnih ur. Tako postanejo deklice male Lolite, ki dajejo na prodaj svoja telesa že pri štirih ali petih letih. Posnemajoč izzivalne oglase otroških oblačil postanejo lahek plen pedofilskih mrež. Nevarnost na katero ne opazimo a je dokazana: otroci z imitiranjem oglasnih modelov "spustijo" svoje naravne obrambne mehanizme sramu in olajšajo delo pedofilom.

Morda je vredno premisleka, kaj bodo otroci gledali in kaj jim bodo starši kupovali. Vredno je premisleka tudi to, da so številne reklame tako zasnovane, da so močnejše od hipnoze in učinkovitejše kot kadarkoli. Propagandni aparat je odstranil vsako mejo, etično pravilo in skrb za človeka z edinim namenom, da poveča zaslužke lastnim naročnikom.

Smo popolnoma nemočni? Nismo! Vedno moramo kritično presojati izdelke, oglase in tiste "akcije", ki za nami mečejo robo. Morda pa ni vse tako v akciji! Če opazimo nasilno oglaševanje ali marketinško strategijo, ki gre proti našim načelom, ne smemo biti tiho. Preko pobud, civilnih iniciativ, blogov, lokalnih ali nacionalnih medijev, krogov prijateljev ... sporočimo svoje nestrinjanje in opozorimo na nevarnosti.

Knjiga me je pritegnila zaradi jasnega jezika in močnih dokazov, s katerimi avtorica podkrepi svojo zastavljeno tezo. Pritegnila me je tudi, ker se mi je zdela koristno dopolnilo h gradivu, ki ga uporabljam za svojo diplomsko nalogo. Svet (tele)komunikacije, medijev, socialnih mrež in drugih sodobnih načinov sporočanja je čudovita resničnost, ki nas obdaja in se je smemo posluževati. Toda moramo biti previdni in pazljivi, da ne pademo iz socialne mreže v "pajkovo" mrežo ...

Ne smemo pustiti, da denar okrade bodoče generacije najlepših let življenja in skupne igre. Samo če bodo otroci rasli v brezskrbnem okolju bo celotna družba zdrava in sposobna otroškega smeha.

Koristim zapis o prebrani knjigi, da se navežem na kakovosten dokument Papeškega sveta za sredstva družbenega obveščanja in sklenem z besedami kardinala Machonyja. V sklepu je zapisano:

Upam in prosim, da bi skupnost vernih in skupnost ustvarjalcev mogli sodelovati pri uresničevanju polnih človeških zmožnosti vseh novih in velikih oblik pripovedne umetnosti, da bi jo lahko skupaj uporabljali in pomagali našim ljudem rasti.

--------

Podatki o knjigi:
Avtor: Anna Oliverio Ferraris
Naslov: La sindrome lolita
Založba: Rizzoli
Strani: 187
Cena: 17 €