Ko sem hodil iz železniške postaje v center Ljubljane, sem pri čakanju na semaforju zagledal smetarja (ali kakor je moderno, ekološkega operaterja), ki je pobiral kose kruha, salame in sira iz pločnika v posebno prozorno vrečko. Napolnil je vrečko srednje velikosti. Morda bo to kakšnemu psu ali potepuški mački ... ali njemu samemu malica.
Če najdemo kruh in salamo in sir kar tako po pločniku pomeni, da imamo hrano v izobilju. Pomeni, da ta kriza o kateri povsod beremo, slišimo in s katero si politiki polnijo usta še ni tako kritična. Pomeni, da so t.i. SOS trgovine koristne vendar ... in pomeni, da smo prebivalci slikovite male podalpske republike pozabili na tisti pregovor Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga! Stojnice male miselne tržnice niso prostor moraliziranja in žuganja s prstom ... tega je drugod dovolj. Ob tistem prizoru pa me je prečkala misel ...
... tistemu, ki je kruh tam "pustil" želim, da mu ne bo treba nikoli ga it tja tudi iskat.
Če najdemo kruh in salamo in sir kar tako po pločniku pomeni, da imamo hrano v izobilju. Pomeni, da ta kriza o kateri povsod beremo, slišimo in s katero si politiki polnijo usta še ni tako kritična. Pomeni, da so t.i. SOS trgovine koristne vendar ... in pomeni, da smo prebivalci slikovite male podalpske republike pozabili na tisti pregovor Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga! Stojnice male miselne tržnice niso prostor moraliziranja in žuganja s prstom ... tega je drugod dovolj. Ob tistem prizoru pa me je prečkala misel ...
... tistemu, ki je kruh tam "pustil" želim, da mu ne bo treba nikoli ga it tja tudi iskat.
3 komentarji:
Najlažje je reči, da nekdo, ki nas opozori na neko dejstvo, neko splošno resnico, ki nam ni ravno povšeči, pa vendar vemo, da drži, moralizira. Mislim, da je prav, če nas tak prizor prizadene, nam da misliti, nam nekoliko izpraša vest. Najbrž nam gre zaenkrat še predobro.
Povsem realno si opisal Aljoša. Tudi jaz sem iz svoje sobe, nasproti tebe gledal na tržnico in opazoval. Videl sem kako so posamezniki iskali sadje in zelenjavo, ki so ga trgovci zavrgli.
Da je to mogoče v Ljubljani !?!
Bogu se lahko zahvalim, da nam zraste na njivi vsaj za to, da imamo domače. Le kaj bi bilo, če bi moral vse to kupovati ?
Nisem se dolgo oglašal, ker se pripravljam na diplomo. Lepo se imej Aljoša.
Hvala za komentarja. Morda se komu zdi, da je to pretiravanje ampak preko takih malenkosti vidimo obnašanje družbe. Ko sem bil prejšnji teden v Forliju (pri Bologni) sem opazil, da je mesto izredno čisto in tudi v predmestju brez grafitov na zidovih. Res je, da je samo malenkost ampak mi je sporočila, kakšni so prebivalci kraja.
Objavite komentar