Objave
Popoldanska ura pred računalnikom. Nekaj časa mi ukradejo maili, novice na internetu ... in potem tisto bratovo prepričevanje "zakaj še nimaš profila na facebook-u?". Da ne bo pomote, ni bil edini. Vedno pogosteje slišimi vprašanje: "a si kje na facebooku?". Hm, ne nisem. Na spletu sem drugače prisoten ampak ... in potem kmalu drugi: "ej, a ti lahko pustim sporočilo na facebooku?". Ne, ne in ne! Enostavno ker ga nimam ...
Kaj naj? To spraševanje je bilo kakor mora. Počutil sem se kakor muzejski artefakt ki iz kamene dobe kuka v svet preko interneta. Karikatura je za boljšo ilustracijo. Potem sem v sebi sprejel sklep: grem v to.
Torej, sem se odločil. Uspelo mi je prebit "administrativne" zahtve in se opogumit. Odprl sem profil na tem spletnem portalu in se tako logiral na facebook. Počutim se kot suženj tehnologije in prisiljen v nekaj, da sploh obstanem. Ampak naj bo ... vse v službi moje male miselne tržnice! Da, kajti tam je možno dodati osebni spletni naslov. To je bil argument, ki nosi 98% težo za to odločitev. Hkrati pa bom poskusil - čeprav sem precej skeptičen - oživeti kakšen stik iz gimnazije. Upam, da ne bom postal suženj tehnologije in vsakih prostih pet minut letel gledat, če mi je kdo poslal sporočilo ali t.i. "friend request". Ah, bomo videli kaj bo prinesel čas. Res pa je, da obstaja tudi možnost: cancel profile. :)
Naj živi pogojno suženjstvo!
Kaj naj? To spraševanje je bilo kakor mora. Počutil sem se kakor muzejski artefakt ki iz kamene dobe kuka v svet preko interneta. Karikatura je za boljšo ilustracijo. Potem sem v sebi sprejel sklep: grem v to.
Torej, sem se odločil. Uspelo mi je prebit "administrativne" zahtve in se opogumit. Odprl sem profil na tem spletnem portalu in se tako logiral na facebook. Počutim se kot suženj tehnologije in prisiljen v nekaj, da sploh obstanem. Ampak naj bo ... vse v službi moje male miselne tržnice! Da, kajti tam je možno dodati osebni spletni naslov. To je bil argument, ki nosi 98% težo za to odločitev. Hkrati pa bom poskusil - čeprav sem precej skeptičen - oživeti kakšen stik iz gimnazije. Upam, da ne bom postal suženj tehnologije in vsakih prostih pet minut letel gledat, če mi je kdo poslal sporočilo ali t.i. "friend request". Ah, bomo videli kaj bo prinesel čas. Res pa je, da obstaja tudi možnost: cancel profile. :)
Naj živi pogojno suženjstvo!
7 komentarjev:
Lepo si opisal to nevarnost, da pademo v suženjstvo tehnologije. Hvala Bogu, da se še na Facebooku ne kažem. Že tako preveč časa mi vzame e-pošta in pisanje bloga. Kje je še branje blogov mojih prijateljev?
Danes sem bil prisoten na poroki mojega nečaka v Kranju (Sv. Modest)in tako srečal diakona Mateja N. Veliko sva si imela za povedati. Tako sem videl, da je še zmeraj najboljše, da se osebno pogovoriš, kot pa po telefonu (GSM), e-pošti ali SMS? Kako tudi sam navijam za bolj osebne pogovore, kot pa preko teh neumnih škatel, imenovanih notesnik in internet. Pa lahko noč Aljoša. Sem ravno iz poročne večerje.
Ne vem dosti o suženjstvu tehnologije. Verjamem pa da so se časi in s tem načini komuniciranja spremenili - al na boljše al na slabše ne bom...
morda, bi predlagala v branje ta post
na kratko - pri Facebooku ni možnosti "cansel profile", čeprav so uoporabniki že na mnoge načine poskušali FB prepričati v spremembe, koliko se bo obrestovalo bomo pa še videli, če sploh.
FB še zdaleč ni tako nedolžen, še posebej s stališča varovanja osebnih podatkov - ker jih ne varuje - in s tem se vsak uporabnik strinja, ko si kreira profil, ampak ker teh stvari ne beremo... jst bi še enkrat premislila o tem, če bi vedela pol stvari ki jih vem o FB sedaj
Kosoblejka hvala za svarilo. Moji pomisleki so že itak v objavi. Zdi se mi, da je komunikacijski trend sila, ki narekuje navade in zahteve sodobnemu človeku. Malo me je še vedno strah ampak kakor sem že napisal, facebook je tukaj v službi te male miselne tržnice.
sej ni rečeno pa da zdaj moraš bit cele dneve gor in gledat kdo te dodaja med prijatelje in če si dobil kakšno sporočilo
lahko ljudje malček počakajo in jim odgovoriš tudi po nekaj dneh
Ja, tudi sam imam številne pomisleke, čeprav te potem stvar premami in te klapa prepriča... Ne vem, sej pole ti itak pišejo isti, ki že itak pišejo. Moj mejl je pa tudi tam v profilu od bloga...
Bom raje še malo počakal...
Še vedno sem podpornik osebnih stikov s prijatelji.
Une številne možnosti so pa super, da ti pojejo še kako uro časa, ki ga že itak nimaš na pretek...
ma ja, vsako tehnologijo, tudi Facebook lahko uporabljaš kkor hočeš - lahko te zasužnji, alpa jo dejansko uporabljaš tako da ti koristi.
zmerajje bilo tako in najbrž tudi zmeraj bo. Meni pri FB sam ni všeč, da nimaš poti nazaj, ko greš enkrat v to...
Suženjstvo nastopi takrat, ko začneš izpolnjevati pričakovanja vseh mogočih ljudi, ki stalno nekaj pričakujejo od tebe. Dokler živiš sam zase in izpolnjuješ svoja pričakovanja, takrat si svoboden. Takoj pa, ko se začneš sekirat zaradi pričakovanj drugih ljudi, ki nekaj pričakujejo od tebe in čakajo, da ta pričakovanja izpolniš, pa jih seveda ne moreš, vsaj ne v taki meri kot ti ljudje, ki so lahko tudi tvoji najbližji, zahtevajo, takrat, takrat se začne suženjstvo, ker ne živiš več zase, temveč za druge. Tvojega življenja ne oblikujejo tvoje želje, sposobnosti in ostalo, temveč izpolnjevanje tujih pričakovanj in idealov. Potem pa ko pričakovanj ne izpolniš, so vsi razočarani, besni in žalostni, sam pa tudi nisi ne vem kako zadovoljen, ker čutiš in vidiš, in veš, da si nekomu podrl svet.
Sužnji smo lahko le ljudem, ker nas ljudje zasužnjujejo, nas obvladajo, želijo obvladovati. Zato hvala Bogu za Jezusa, ki nas rešuje vseh sužnosti, mislim, da On ne pričakuje od nas nič več kot zvestobo. Imamo pa mi veliko pričakovanj od Njega.
P.S. Med letošnjimi prazniki sem izvedel, da obstaja I-Pod ali nekaj podobnega MP4. Tako da nisi iz tako iz kamene dobe. Zame je višek tehnologije CD in palčka.
Objavite komentar