sreda, 17. december 2008

Bojevnik upanja

Poznavalci ste že iz naslova razbrali za kaj - oz. za koga - gre. Da, to je misijonar Pedro Opeka. O njem tudi nekaj besed na tej tržnici.

Še vedno sem pod vtisom včerajšnje tiskovne konference. Slovenski škofje so podelili temu bojevniku upanja (kakor nosi naslov knjiga o njem) Ciril-Metodovo odličje, ki je najviše cerkveno odlikovanje pri nas. Med podeljevanjem tega odlikovanja so govorniki uporabljali uveljavljene vljudnostne formule, ki lepšajo tak protokol. Potem je dobil besedo misijonar. Tudi na novinarski konferenci ni pozabil, da je misijonar in da ljudje pred njim pričakujejo besedo ... o Besedi.

Ko je spregovoril, so novinarji tiho in pozorno spremljali njegove besede, kakor ptički, ki jedo iz njegove dlani. Novinarje je postavil na sebi enako raven, govoril jim je kot sodelavcem, kot prijateljem in kot tistim, ki lahko nekaj spremenijo.

Počutil sem se, kakor da v staro baročno dvorano škofijskega dvorca uhaja svež zrak: kakor prepih povzroča nemir med zbranimi. Opeka je vlil upanje visokim gostom, novinarjem in vsem, ki smo ga poslušali. Upanje, da lahko revščino premagamo. Utopija? Ne, kajti sam je dokaz, da lahko majhna dejanja spremenijo svet na bolje. In prvi boj je boj proti utopiji ... z upanjem.

4 komentarji:

Lojze Potočnik pravi ...

Super Aljoša! Tako sem dobil pravi vtis o Petru Opeki. Bom videl kako bodo pisali novinarji. Peter ne pozna besede RECESIJA, ki jo sedaj že vsi ponavljajo po vaseh, gostilnah in na ulici. On pozna besedo, in to besedo uresničuje z dejanji, ki se imenuje UPANJE. Novinarje in ostale je zato vzel za sebi enake, ker ne pozna socialnih razlik in dobro ve, da je od njihovih drobnih dejanj odvisen korak naprej, bralci in gledalci. Rekel si, da so škofje imeli diplomatske geste.
Pa kaj se bodo šli visoko politiko? Približajo naj se ljudem z preprostimi dejanji in koraki in naj jih ne bo sram?
Kdo pa bo še poslušal pocukrane besede in gesta?-Angleška kraljica, ki je že zdavnaj odšla iz Slovenije,mogoče lepi Pahor, ali pa fine ljubljanske dame, ki že ne vedo v kakšen glamour bi se oblekle in gledale za kakšnim pomembnim direktorjem, estradno zvezdo ali politikom.
Pa brez zamere Aljoša!

Aljoša pravi ...

Lojze, prosim če dosledno upoštevaš objavo. Ne govorim o diplomatskih gestah škofov ampak, da "so govorniki uporabljali uveljavljene vljudnostne formule".

Vse ostalo pa je seveda stvar interpretacije.

Andrej Vončina (voncio83@gmail.com) pravi ...

Ja, in ta Pedro je povedal, da nimamo kaj hoditi v Afriko, ampak da se moramo za to upanje najprej in predvsem boriti doma, kjer smo.

Ko je bil Pedro nagrajen s Ciril-Metodovim priznanjem, me je že začudilo, da ni bil že prej. Ko sem izvedel, da je dobil mednarodno priznanje, pa mi je bilo marsikaj jasno. Zdi se mi, da mu je naša Cerkev podelila to priznanje tudi zato, da bi ne zaostajala za svetom. Poraja se mi vprašanje, če ga ne bi lahko nagradila že prej.

Anonimni pravi ...

Neumnost!