Objave
K bistvu torej! Prebral sem knjigo Roberta Schumana, Za Evropo. Tanka knjižica modrih in trdih platnic me je prevzela, ker sem hotel nekaj kratkega in lahkotnega. Po prvih straneh sem videl, da je knjižica sicer res tanka a zelo daleč od lahkotnega branja. Vsako stran posebej sem iskal misel, ki je vodila tega velikega Evropejca in politika dvajsetega stoletja. Prebiral sem kakor je Schuman pisal: z navdušenjem, vnemo, naglostjo in treznostjo razuma. Čudim se, da je to, kar danes kličemo na hitro in samoumevno EU, tako velik projekt. Pa po vrsti.
Želim predstavit tisto, kar me je navdušilo in presenetilo hkrati. Velike poteze moderne združene Evrope so bile sad načrtnega dela male peščice ljudi. Vodila jih je zavest, da ustvarijo okolje, kjer se bo vsak človek počutil udobno. Ključna beseda pa je: nadnacionalnost. Schuman zagovarja vseskozi ta pojem, ki je geslo do premagovanja političnih, gospodarskih, družbenih, ideoloških in verskih pritiskov znotraj stare celine. Ustvarjanje institucionalnih organov, ki presegajo meje posamezne države pomeni, po Schumanovih besedah, ustvariti prostore za nesebično demokracijo in pogovor. Pomenijo postavitev nove ideje nacionalne zavesti v Evropi.
V Schumanu je bila zavest o »nevarnosti Evrope« zelo močna. To nenehno omenja kot dovolj tehten argument za vzpostavitev organov, ki bi premagovali nacionalne interese posameznih držav in omogočili kakovostno, celostno in miroljubno delovanje v Evropi. Prvi korak: energija in jeklo. Prosti pretok premoga (= energija) in jekla je pomenilo postaviti zavarovalno kvoto za Evropo. Večni nasprotnici (Francija in Nemčija) sta sklenili pakt o sodelovanju. Ne samo, vzajemno sta sklenili, da bo odslej njuno delovanje za mir. Kako to? Enostavno. Za vojni uspeh je potreben močan, gotov in trajen vir energije (premog) ter seveda proizvodnja ladjevja velikih tonaž, tankov in druge vojne industrije je odvisen od surovine (jeklo). S prostim pretokom premoga in jekla sta postali dve državi zaveznici in hkrati kooperantki.
4 komentarji:
Verjamem, da je šlo za zanimivo branje. Verjamem tudi, da potrebujemo takih ljudi z velikimi načrti, je pa po mojem mnenju vprašanje, koliko so te evropske tvorbe še zveste katoliškim ustanoviteljem. Mislim namreč, da je vse skupaj postala ena sama ekonomska zveza, ki nima v sebi duha. To pa ni po zamisli ustanoviteljev, ki so jim bile pri srcu vzvišene krščanske vrednote. Zanima me, kaj bo z balkanskim sodom smodnika, kakor se to območje imenuje že skoraj dvesto let. Skrbijo me določene premise, recimo nepriznavanje krščanskih korenin... Vse skupaj je na precej bolj plitvi ravni, ustanovitelji pa so najbrž menili drugače.
Zahodnim kolonialnim silam gre za prestiž in prevlado. Briga jih krščanstvo? Balkan se razlikuje od Evrope po tem, ker je na stčišču zahodnega in vzhodnega krščanstva in islama. Tukaj je majhen prostor in žive pomešano. Lep primer je Bosna in Hercegovina. Tam živijo ljudje treh različnih veroizpovedi. lahko pa pogledamo še Albanijo, ki je z krščanskimi koreninami, čeprav je islamska. Značilno za te države je še vedno plemenska skupnost. Če pa pogledamo Severno Irsko, vidimo na kakšen podel način Angleži širijo nasilje oz. terorizem. Angleži hočejo prevlado na vsak način tudi z verskim sovraštvom če je treba. Kaj je pa Anglikanstvo? Če se poglobimo, popolnoma razumemo dvojnost angleške kulture. Lepo razmišljanje si dal Aljoša. Lp Lojze
Premik, ki se je zgodil v povojni Evropi je bil prava revolucija. Za tisti čas nekaj povsem nelogičnega in neumnega. A danes lahko vidimo potrebnost te družbeno-politične ureditve.
Vsekakor gre priznati krščanske korenine Evropi ampak pozor: priznati jih moramo najprej kristjani sami. Če bomo kristjani samo na papirju nihče ne bo tekel za nami s "krščansko preambulo ustave". Nekaj podobnega se je dogajalo pri nas, ko je ministrstvo za zdravje sprejelo pravilnik o duh. oskrbi v bolnišnicah.
Zelo glasni so bili iz FDVja, neke medicinske sestre ... Razna katoliška društva pa nič. Imamo neko gibanje za življenje, ki rado organizira nemogoče teže kongrese o mikromedicini, posebnih celicah in kirurgiji za strokovnjake, straši proti kontracepciji na vse načine ... ko pa je treba kaj konkretnega narediti - tiho!
Lahko bi še našteval ampak bistveno je to, da če ne bomo kristjani ponudili civilni družbi svojega pogleda, tudi civilna družba nas ne bo vprašala.
Potem pa v jok in na drevo!
Ja, bili so dejavni kristjani... ustanovitelji EU namreč. Res je, zastonj je jokati po starih časih. Svoji prijateljici, ki končuje medicino sem tudi že rekel, da si ne upajo biti kristjani. Katoliški medicinci? Jih ni ali pa jih je zelo malo! Ne upajo si. Enako si ne upajo še marsikateri drugi kristjani. Tu je zastonj razpredanje o tem, da Cerkev ni storila ničesar. Za vsak drek moraš torej dobiti dovoljenje od škofa? Pokaži vendar, da si kristjan!
Veličine revolucije, ki se je zgodila, seveda ne gre zmanjševati. Že to, da so se zbližali narodi, ki so se tako rekoč sovražili med seboj, je velika stvar. Moje vprašanje pa je, ali je šlo tu le za ekonomsko, finančno in gospodarsko združitev? Ali je prišlo tudi do kulturnega in duhovnega zbliževanja?
Objavite komentar