Objave
Ko sem vozil proti Izoli mi je pogled uhajal na gore ... cesta ob morju med Izolo in Koprom ni bila več pomembna, borovci na levi strani samo še kulisa k Alpam in Dolomitom. Okrašeni s snegom, je njihovo veličino krasilo popoldansko sonce, ki je prinašalo pravo vedrino.
Da, sonce. Po dolgem času meglene Ljubljane spet nekaj UV žarkov, ki so me spravili v dobro voljo. In že čakam na sneg ...
1 komentar:
Ha, doma je najlepše, samo brez določenih krajev ne gre, megla gor ali dol. V nekatere kraje gremo prostovoljno, potem nas vreme kaj dosti ne moti, če pa moraš iti kam s prisilo, potem pa morajo račke plavati v pravo smer, luna prav sije, pa se nisi dobre volje. Na koncu pa pride se g. Strossmayer, potem pa mas, kar imas. Pa ne veseli se prevec snega, ocitno ga se nisi kaj dosti v življenju kidal.
Objavite komentar