Advent. Uradno je čas pričakovanja in res pričakujem nekaj posebnega ampak niti branje, niti razmišljanja mi ne dajo tistega občutka pričakovanja. Predvsem me moti dobesedno vizualno posilstvo, ki ga doživljamo. Nič čudnega saj takoj ko so pospravili ameriške buče so že navešali lučke in smrekice.
Mesta so okrašena in osvetljena, trgovine polnijo kičasti dedki mrazi in božički, ki bolj kot dobro voljo sejejo posmeh nad prazniki in namesto hladne burje ali pol metra snega ... jesenski dež. Kič! Celo vreme je kičasto! Pripravljanje diplome in delo mi jemljejo čas za malo miru. Morda bo jutri bolje.
Ali pa poskusim že danes kaj spremeniti. Grem v gledališče ...
Mesta so okrašena in osvetljena, trgovine polnijo kičasti dedki mrazi in božički, ki bolj kot dobro voljo sejejo posmeh nad prazniki in namesto hladne burje ali pol metra snega ... jesenski dež. Kič! Celo vreme je kičasto! Pripravljanje diplome in delo mi jemljejo čas za malo miru. Morda bo jutri bolje.
Ali pa poskusim že danes kaj spremeniti. Grem v gledališče ...
2 komentarja:
Res je stanje precej žalostno, toda ne pusti se! Lahko se ti potrudiš in potem ljudem svetiš kot sonce. V ponedeljek pa smo dež pregnali z izletom na obalo... Lahko rečem, kakršen župan, takšno vreme!
Žalostno stanje je v glavah mnogih, ki so pozabili na bistvo adventa, spreobrnjenja in duhovne priprave. Naj advent in Božič postaneta to kar sta, praznik za vso družino in ne samo zunanji kič. Ljudje so vse bolj idividualistični. Ne boj se Aljoša, naslednji dan lahko že zasije sonce in lepota življenja in stvarstva je tu. Vse lepo ti želim pri diplomski nalogi.
Objavite komentar