Objave
Partnerstvu med dvema so se pridružile kmalu še manjše (sosednje) države. Potrebe so naraščale. Institucije so rasle. Trg se je večal, Evropa je napredovala, postavljali so se novi proizvodni po tudi življenjski standardi.
Naglica je navdajala mnoge politike in mislece. Na eni strani se je svet zapiral v dva bloka, na drugi pa povezoval v eno celoto. Dve plati neke družbe v istem zgodovinskem trenutku. Pokazalo se je – spet – da v slogi je moč. Od premoga in jekla (1950) se je »zadeva« razvila naprej. Skupna obramba (1952), ekonomska povezava ter ostale povezave na finančnih trgih (1957), jedrska skupnost (1957), odprava carin (1968), izmenjava študentov preko projekta Erasmus (1987), Schengen (1995) in evro (2002).
Velike sanje so postale resničnost. Morda se komu zdi kontradikcija tega zapiska s tistim o finančni krizi iz prve polovice oktobra. Temu ni tako. Ker je Evropa povezana so posledice zamejene in predvsem državljani zavarovani.
A iz te »evropravljice« se lahko nekaj naučimo. Kakor vsaka pravljica ima na koncu neko moralo. Evropska unija še nima konca in – moja srčna želja je, da ga še dolgo ne bo imela – lahko ugibamo, kaj bo prinesla prihodnost. Dejstvo je, da nam preteklost kaže dovolj svetlo pot za naprej.
Moč ideje nekega posameznika se lahko hitro prenese ne krog ljudi. Schuman je hitro »okužil« s svojimi evroidejami še De Gasperija in Adenauerja. Postali so prijatelji in skupaj z dobrimi strokovnjaki skovali tisti odgovor za prihodnost, ki ni le mrtva črtka ampak resničnost.
Kaj pa jutri? V prihodnosti vidim veliko temnih in težkih trenutkov a sem prepričan, da je vsak prebivalec te velike male Evrope poklican k temu, da prispeva svoj glas. Temo lahko razsvetlijo zvezde in če kdo čuti, da je njegov korak negotov, lahko najde v tistem simbolu dovolj luči za nadaljevanje poti. Tisti, ki nočejo nehati stare in dolgočasne pesmice: »Saj je vseeno, nič se ne da narediti!« in so čustveno navezani na nenehno otožnost, pa imajo možnost se oviti v modri žamet melanhonije.
1 komentar:
Evropska pravljica gre skozi preizkušnje. Tudi sedanja preizkušnja je največ v naših glavah, naši miselnosti, kako doseči čimvečji dobiček, in to na račun delavcev. Roboti bodozamenjali ljudi na trakovih. Ostali pa bodo poklici, kjer je treba ročne spretnosti in delati z glavo. Sedaj v tej krizi se bo pokazala naša solidarnost med malimi ljudmi. Črni scenarij je pa za špekulante in bleferje. Propadale so države, sistemi in narodi. Življenje in ljudje pa so šli naprej. Zakaj so propadli Rimljani? Na čem slonijo Angleži, Francozi, Nemci in tudi mi? Na poceni delovni sili, ki je zmožna sama se preživeti in še razmnožuje se. To je podobno, kot v Stari zavezi, ko se je Izraelsko ljudstvo namnožilo v Egiptu in ga niso uničili sami faraonovi ukazi proti njim. Razvrat in lenoba Zahodnega človeka je v pogubo in pozablja na krščanske korenine. Lepo se imej, Aljoša.
Objavite komentar