torek, 10. avgust 2010

Začetek muslimanskega ramazana

Danes začenja muslimanski ramazan ali mesec posta. Ko sem prebral besedilo sporočila ob začetku ramazana sem opazil številne zanimive vsebinske teološke poudarke, ker določeni stavki (na trenutke celotni odstavki) so izjemno podobni krščanski teologiji. Islamska skupnost je druga največja verska skupnost v Sloveniji in mislim, da smo kot družba dolžni, da o tudi o njih kaj več vemo. Polni stereotipov pogosto obsojamo islam in ga enačimo s terorizmom, vendar mislim, da bo integracija večkulturnosti in različnih religiji možna le, če bomo cenili svojo tradicijo in dobro poznali druge.

Z nocojšnjo večerno molitvijo se tako začenja mesec ramazan, ki je deveti mesec v muslimanskem koledarju in se ravna po luninih menah, zato se začetek svetega meseca vsako leto, v primerjavi z našim, t.i. gregorijanskim koledarjem, premakne za deset dni. Prvi dan posta je v sredo, 11. avgusta 2010. 

V sporočilu za ob začetku meseca ramazana so zapisali:

Obdobje ramazana je poseben čas, v katerem se verniki čistijo in korigirajo, skušajo se približati svojemu Gospodarju – Vzvišenemu Bogu z izvrševanjem vseh svojih dolžnosti in obveznosti, ki jih imajo. Post kot način disciplinirane človeške volje je bil prisoten tudi pred prihodom Božjega razodetja (Kur'ana).

»O, verniki! Predpisan vam je post, kakor je bil predpisan tistim pred vami, da bi se ogibali greha.« (Kur'an, II, 183)

Post je manifestacija osebnega doživetja, izraz človekovega verovanja in želje, da se približa Bogu skozi odrekanje užitkom. Ramazanski post nudi spodbudo za potrpežljivost in kesanje ter ustvarja preventivno odpornost na eventualne slabosti. Prav tako je post čas »tekmovanja«, ko verniki »tekmujejo«, kdo bo naredil več dobrega ter kdo se bo bolj približal Vzvišenemu Bogu in poslancu Muhammedu, Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir. Oseba, ki se posti, je kreativna osebnost. Je discipliniran posameznik v družbi, ki samovoljno obvladuje svoje strasti. Verniki pričakujejo ramazan s posebnim veseljem.

Ramazan je tudi mesec Kur'ana, mesec blagoslovljenih noči, mesec, v katerem Bog s svojo milostjo briše solze in žalost ter jih nadomešča s smehom in srečo. V vernikovem srcu zamenjuje strah s sproščenostjo in srečo.

Postiti se pomeni med sončnim vzhodom in zahodom ne jesti, ne piti, ne kaditi, ne spolno občevati, ne izgovarjati grdih besed, skratka biti v okvirih moralnih načel islama. Post je način in ramazan je čas, da človek premaga telesne strasti. Duša si želi občutiti lepoto resnice, pravičnosti, poštenosti, solidarnosti in ljubezni. Mesec ramazan z močjo milosti Vzvišenega Boga poveže srca vernikov in duhovno okrepi njihove duše. Človek je, kot pravi Vzvišeni Bog, bitje pozabljivosti. Zato je ramazan dober opomnik, kako hitro mine eno leto. Ramazanski čas je čas številnega dobra.

9 komentarjev:

kosoblejka pravi ...

Ramazan baje uporabljajo sam tuki na balkanu, povsod drugod uporabljajo izraz ramadan (poglej recimo pri bati).

In ja, muslimanov v sloveniji se naslednji mesec ne bo ravno godilo, saj se jim delo zaradi posta ne bo nič zmanjšalo. Nerazumevanja je pa itak že preveč. Čisto razumem vse tiste, ki se v tem času raje vrnejo v svojo domovino.

Sam so pa carji kljub vsemu! Krščanski post se mi ne zdi, da bi se približal ramadanu (sori, v maroku je tudi ramadan in ne ramazan; pa sem vajena na ta izraz ;)). Res je pa, da povdarjata isto: čiščenje - tako telesno kot duhovno.

Da je v praksi naš post dostikrat bolj tako nič mesa ob petkih in to je to. Po drugi strani pa je tudi pri muslimanih včasih tako (tak je bil moj občutek v Maroku), da se postijo, ker se vsi ostali. Seveda ne vsi! Mnogi takrat res dosti dajo na molitev in duhovno. Kar je s povdarkom na žeji in lakoti pri svojih (skoraj) 50°C kar nedojemljivo, vsaj zame.

Andrej Vončina (voncio83@gmail.com) pravi ...

Prav je, da opozorimo - kakor je premalo takih kristjanov, ki se trudijo poglobiti svojo vero, je najbrž podobno tudi z muslimani. Terorizem je posledica "religije", ne vere, ustvarja pa nepravične predsodke do islama. Tisti, ki ga psot zanima, se bo tudi nekoliko bolj v to poglobil - tisti, ki pravijo le: "Se ne je mesa..." ponavadi tudi bolj malo poznajo ostalo vsebino krščanskega nauka, podobno pa najbrž spet velja za islam.

Pečo pravi ...

A misliš, da lahko tisti postno spodbudo uporabim v naslednjem postnem času, v župnijskem listu? Ideje niso tako slabe

bata pravi ...

Pozdravljen,

lepo si napisal.Naj Bog naseli v naša srca več strpnosti in razumevanja.

V Sloveniji je vera muslimana veliko bolj na preizkušnji kot v muslimanskih deželah. To vem sama, kajti tudi sama sem se postila, kljub tudi včasih deset urnem delavniku...
V arabskem svetu vse več ali manj prilagodijo delavcem.
Mi imamo gradbeno podjetje in delo se zmanjša za dve tretjini.
V Sloveniji sem kot vodja izmene vedno upoštevala, muslimanke,ki so se postile in jim čas malice prestavila na tisti čas, ki je bil za njih primeren.
Vse se da če je volja in če ljudje odvržemo predsodke.

Mesec se imenuje tako kot te je opozorila kosoblejka ramadan. V Sloveniji in na prostorih bivše Jugoslavije pa uporabljajo veliko turkizmov (popačena aarabščina ali pa kar turške besede) in ramazan je eden izmed takih besed.

lepo te pozdravljam in se ti zahvaljuje za to objavo, ki bo morda pripomogla k našemu skupnemu sobivanju.

bata

kosoblejka pravi ...

Sem dobila ravno na mail, pa bi te morda zanimalo, ker se navdušuješ nad tehnologijo... članek na temo ramadana iz angleškega Guardiana

@Andrej: ja, je tako pri muslimanih, kot pri katolikih dobiš take, ki se postijo s srcem in take, ki se iz navade.

Za bato tako recimo čutim, da je res z vsem srcem pri tem in to neizmerno spoštujem, ker vem kako je težko premagovat samega sebe na tak način. Rispekt! Res ti želim vesel ramadan, da boš na koncu lahko rekla: Ana saida! in to še bolj resno mislila, kot na začetku. ;)

Aljoša pravi ...

Prepričan sem, da kristjani in muslimani (pa tudi judje) molimo k istemu Bogu, le da izbiramo drugačne poti. Morda je tako mišljenje herezija, ampak mislim, da je vera oseben način, kako se ozreti k presežnemu.

Vsak post je sestavljen iz mnogih kulturnih običajev in zgodovinske dediščine, zato se v praksi razlikuje. V praksi, ker jedro je skupno " ... način disciplinirane človeške volje". Discipliniranje poteka glede na temperamente in značaje ljudi, zato se tudi oblike posta spreminjajo.

Kristjani zanemarjamo svoj post, ker se izgovarjamo, da je "zastarel" in hočemo biti "in". Mogoče pa nas lahko tudi zgledi muslimanov spodbudijo k resnejšemu dojemanju svoje vere.

Naj Bog naseli v naša srca več strpnosti in razumevanja.

Andrej Vončina (voncio83@gmail.com) pravi ...

Pole rata pa post 'in', le da zaradi napačnega razumevanja odpade duhovna razsežnost posta. Vsako stradanje, prečiščevanje ipd. še ni post, post ima duhovno ozadje.

Če govorimo o praksi, sem pred časom govoril z Alžircem, ki je sedaj mož moje sestrične. Pogovarjala sva se o Bogu - spodbudil sem ga, naj spet začne živeti bolj duhovno, od molitve naprej. Ko pride musliman v naše kraje (on v Francijo in Italijo), postane zelo kmalu lahko podoben zahodnjakom, ki nas premamijo vse možne slasti sveta, za Boga pa ni več časa.

Škoda - lahko bi imeli veliko dobrih muslimanskih vernikov, ki bi nam dajali zgled, kako se lahko živi pobožno. Oboji si na ta način, ko na Boga pozabljamo, žagamo vejo preživetja, čeprav se tega morda niti ne zavedamo.

Pečo pravi ...

Aljoša, končno se v nečem strinjava. Čudež. Jaz tudi mislim, da Judje, kristjani in muslimani verujemo v enega samega Boga, samo da vsak pristopa k njemu po poti, ki je lastna njegovi kulturi in okolju.

Mislim, da ekumenizem ni v tem, da poizkusimo stlačiti vse veroizpovedi v katoliško cerkev, kajti to je približno tako lahko kakor stlačiti vse mojo prtljago v cvetlični lonček, ampak da se naučimo živeti v sožitju, miru in ljubezni. Ne glede na veroizpoved, raso, spol, politično usmerjenost itd.

Žagz pravi ...

Tudi jaz verjamem, da kristjani, muslimani in judje verujejo v istega boga. Če se človek poglobi v te tri religije, sploh pa krščanstvo in islam, ugotovi, da sta si bolj podobna, kot bi ju radi prikazali, tako v teoriji kot v praksi. Ali po južno. isto ..., drugo ...
So pa nekatere razlike v detajlih