petek, 20. avgust 2010

Če nimajo kruha pa naj ...

Napovedane podražitve kruha, ki naj bi dvignile cene tega osnovnega živila tudi do 15 %, bi morale biti zadosten razlog, da bi šli na ulice protestirati. Morda bi bilo bolje opustiti ulice in se spraviti na vedno prostorna parkirišča nakupovalnih centrov, ki v sobotah zjutraj požirajo nepregledne množice ljudi ... in posledično tudi njihove zadnje prihranke.

Ironija naše male podalpske republike je, da medtem ko število brezposelnih narašča, narašča tudi število nakupovalnih centrov. Nihče ne postavi trgovine, če prej ne izračuna, da bo investicija v nekem času postala donosna. Donosna lahko postane le, če tisto trgovino obišče zadostno število ljudi. Samo obisk seveda ni dovolj, ker trgovina ni muzej ali galerija. Če ljudje zapravljajo denar (in čas) bo trgovec živel, sicer vse propade. Logičen sklep je: kdo lahko zapravlja denar, če nima službe? Kako to, da ob naraščanju brezposelnosti narašča tudi številno (novih !) trgovin?

Če pomislimo, da celo premier težko shaja s svojimi 3002 € na mesec, si lahko hitro izračunamo, koliko težje to uspe brezposelni Preventovi šivilji ali Vegradovemu zidarju. Ironično povedano, naša država je v stanju, ki je daleč od tistega, ki bi moralo biti. Hiter razvoj je namesto blagostanja in trajnega napredka prinesel negotovost in kritične družbene razmere. Protest pred nakupovalnimi centri in trgovinami bi moral opozoriti na dejstvo, da je revščina pri nas vedno bolj prisotna in vrinjena v vse starostne skupine ter da bogati postajajo še bogatejši. Če se komu zdi 15 % podražitev le kaplja v morje, naj si hitro preračuna, koliko kruha proda ena sama trgovina v enem dnevu.

Družbeni standardi pogosto silijo ljudi, da postavijo videz pred vsebino. Mnogi ne premorejo dovolj sredstev za šolanje otrok ali tedenski nakup živil, vendar "si privoščijo" vse tisto, kar ni nujno potrebno: od večerji v restavracijah do počitnic na morju ali članarin v športnih krožkih in dragih avtov (na leasing seveda!). Moč množice.

In res, nekateri ljudje še za kruh nimajo, pa si namesto kruha privoščijo ... potico.

5 komentarjev:

jin pravi ...

To samo pomeni, da je kupna moč v Sloveniji iz leta v leto višja. Sicer ne bi bilo mogoče graditi trgovin.

Anonimni pravi ...

Ma nej gre vse v maloru!
Duo tuo meni bo govoru,
da šold v življenju ni vse?
Ben, ni vse: je vse ostalo
an tistega ostalega ni malo.
Jest sem človek, ka tuo dobro vje.

Sem rodu v tajšni se mižeriji,
da, če bi ne bil fant, mi vjerji,
jest ne bi mjel se s čim igrat!
Zatuo, da srečen si, jest pravem,
ni mus, da si bogat an slaven -
zadosti je, da si bogat!

An, če češ bet bogat,
če češ nosit v takuini ta svjet,
ne smješ nobenmu neč dat,
ka če daješ, ne moreš mjet.

Eni pravjo, da prej skuozi luknju
uod šivanke bo vajdla kamela,
ku v paradiž ta bogat. Ma dej,
ma duo se takuo iz ljudi norca dela!?

Ka če si bogat,
se rjes nimaš kej bat.
Kej ti če paradiž,
če si lohkor ga z dnarjem na zemlji nardiš?

Nobeden meni ne bo reku,
da ne prnese dnar človeku sreče.
Ma zaskuozibuoh!
Resnica tuo je, ker jest rečem,
da zarad dnarja človk ni srečen samo,
če ga jema kajšn drug.

An nej nobeden me ne zmerja,
da zarad mene je mižerija na svjeti!
Jest mam čistu vjest.
Če jest bogat sem an uspešen,
en človk več mižerje rješen je,
an ta člouk sem jest!

An, če češ bet bogat,
muoreš pazit na enu reč:
da maš reveže grozno rad
an vse nardiš, da jih je čim več.
Rjeveži majo več dnarja, kukr ga
ma še tanarvečja banka.
Rjes en rjevež ma malo, ma rjevežov se
na tem svjetu ne manjka.

An za tuo, kar jest mam,
kej če bet mene sram?
Vsak, ku muore, ku zna:
Buoh je tisti, ka je,
jest sem tisti, ka ima!

Vsak, ku muore, ku zna:
Buoh je tisti, ka je,
jest sem tisti, ka ima!


Po moje je Mlakar zelo zadel logiko velebogatašev :)

Aljoša pravi ...

@ jin: mogoče pa je to pokazatelj lahkotnosti s katero se pri nas lahko dobi kredit. V velikih trgovinah ljudje kupujejo hrano na kredit ...

@ Anonimni: Ja, Mlakar je vedno legenda! :)

Andrej Vončina (voncio83@gmail.com) pravi ...

Morda pa tle ne gre samo za logiko velebogatašev, ampak to logiko kar lepo sprejemamo tud drugi - gre za navezanost na stvari, zlasti na denar. Povejte mi, kolko teh revežev govori, da nej se jim kar tko še naprej godi, k bojo itak šli v nebesa, in kolko revežev sanja, da bi mela goro dnarja, da bi bli srečni? Kolko ljudi misli, da je treba met vse komoditete in moža/ženo, k zadovolji vse nagone, da je človk srečen?

Pa kratka pamet - kdo od unih se spomne cajtov, ko so bli oni revni? Če bi se, bi bli malo bolj odprti za delit z unimi.

Pa še nekej - to vse kaže še na neko drugo revščino, ki pesti naš svet.

Anonimni pravi ...

Ali potrebujete posojilo za plačilo računov? Potrebujete osebno ali komercialno posojilo? Potrebujete posojilo za različne druge namene? Če je odgovor pritrdilen, nas prosimo, da nas danes za posojilo kontaktirate na naslovu (loancreditinstitutions@gmail.com). Ponujamo največje posojilo od 20.000,00 do 2.000.000,00. Ponujamo fiksno obrestno mero za posojilo @ 2 za 1-20 let. Pred začetkom mesečnega plačila damo dva meseca milostnega obdobja. Torej, če vas zanima "pridobitev posojila po e-pošti" (loancreditinstitutions@gmail.com)

Obrazec za posojilo: polno ime:

država:
stanje:
Mesto:
Omar.
Številka modela:
Telefonska številka:
Znesek posojila:
Mesečni prihodek:
Poklic:
Obdobje posojila:
Namen posojila:
Email naslov:
Ste se že prijavili?