Koristim trenutek miru, da se povežem z blogom in vam povem, kako potekajo stvari v San Miniatu. Internetna povezava preko GSM-a ni ravno vrhunska, vendar upam, da bo zdržala do konca tega zapisa.
V Toskani poteka tridnevni simpoziji, na katerem predavatelji predstavljajo družbeno-ekonomsko dogajanje pred globalno krizo ter vlogo, ki so jo igrali mediji pri njenem nastajanju. Zanimiv referat je imel profesor ekonomije iz bolonjske univerze, ki je spregovoril o ekonomskih strukturah, ki so privedle do tega pojava, ki polni naše časopise … in pogovore.
Z željo, da bi ponudili izhodiščne točke za premislek in oporo vsem medijskim delavcem je FISC (Italijanska zveza katoliških tednikov)[1], organizirala drugo študijsko srečanje v letu 2009. Poudarek bo na sporočanju trajnostnih vrednot.
Eno od pomembnih vprašanj današnjih predavanj je bilo, kako posredovati vrednote in odpreti pogled kritičen družbeni pogled na vsakdanje novice. Gre namreč za malenkostne novice, ki lahko povzročijo veliko nihanje delnic na borzi ali celo propad podjetja. Avditorij s(m)o sestavljali večinoma delavci katoliških medijskih hiš, zato je bilo govora o zadnji papeževi okrožnici in novih vzorcih svetovnega gospodarstva.
Kako lahko katoliški tisk posreduje vrednote? Kakšno vlogo mora imeti verski tisk v času finančne in gospodarske krize? O čem naj spregovorijo katoliški časopisi v dobi brezposelnosti? Na ta in podobna vprašanja je že delno (in še bo) skušalo odgovoriti skoraj 30 predavateljev, ki se bo zvrstilo v slabih treh dneh. Zgoščeni in kratki referati dajejo udeležencem osnovno gradivo za okrogle mize in skupne debate ter za nadaljnje vsakdanje uredniško in novinarsko delo.
Ravno škofijski listi, župnijska oznanila, katoliški tedniki, verska uredništva in ostali verski tisk dosegajo širše občinstvo kakor si njihovi oblikovalci in uredniki predstavljajo. Zato preko verskega tiska Cerkev lahko spregovori ljudem o konkretnih ukrepih in dejanjih zoper revščino, brezposelnost in druge oblike teptanja človekovih pravic.
Osrednja tema študijskega srečanja je ekonomska kriza in trajnostni razvoj. Sredstva javnega obveščanja imajo dvojno nalogo: informirati in formirati ljudi. Osnovna naloga medijev je posredovati informacije, ki se dopolnijo z izobraževanjem in poglobitvijo odprte teme. Ekonomska kriza predstavlja veliko priložnost za medije (tudi za verski tisk), da lahko pokaže družbi resne življenjske razmere posameznikov in konkretna dejanja pomoči celotne družbe.
Zaradi kompleksnosti težav ki se porajajo pred celotno družbo je vsak posameznik dolžan storiti kar je v njegovi moči, da se krivice odpravijo. Mnoge škofije po Evropi so pokazale konkretne oblike pomoči najbolj zapostavljenim in izpostavljenim skupinam. Posamezniki, medijske hiše in dobrodelne organizacije so ponovno izpostavile osrednjo vlogo človeka, ki je ne smeta nikoli zasenčiti niti kapital niti interesi trga.
Tisk dobi pogosto zgrešeno oznako »psa čuvaja« ali dežurnega inšpektorja. Vsekakor mediji morajo biti budni opazovalci družbe, predvsem pa pokazatelji družbenega stanja, ki ljudem odpira oči pred stisko bližnjega. Poiskati moramo vzroke družbenega propada a tudi ubrati poti gotovih, trajnih in strukturnih rešitev, ki bodo omogočile ponoven zagon ekonomije v službi človeka.
[1] Zveza FISC (Federazione italiana settimanali cattolici – Italijanska zveza katoliških tednikov) združuje 185 katoliških tednikov iz cele Italije v skupnem seštevku milijona izvodov tedensko.
3 komentarji:
Zanimivo. Zlasti katoliški mediji se mi zdi, da morajo skušati stvari predstaviti v luči, ki je čim bolj blizu resničnim razmeram, da ne skušajo pozornosti speljevati drugam, metati peska v oči... Psi čuvaji - kadar je to potrebno, morajo biti tudi to! Pred nepravilnostmi, nerodnostmi itd. je treba opozarjati, ne glede na opredelitev.
Tako katoliški kot ostali mediji morajo biti budni opazovalci družbe in njeni kritični razsodniki. To pomeni, da kadar gre vse dobro, morajo opominjati, da bo prišlo "obdobje suhih krav" in ko gre veliko stvari narobe, morajo vlivati poguma ljudem. Največja nevarnost je konformizem, ki zaslepi pravo poslanstvo, prilagodi uredništva potrebam kapitala (ali lastnikov) in oddalji medije od ljudi.
Verski tisk ima tukaj prednost, ker ni pod vplivom kapitalskih družb ali lobijev. Ker nosi oznako "katoliški", vsi bralci vedo, čigav glasnik je in kakšne vrednote zastopa. Zato ga na kratki rok premagajo senzacionalistični rumeni tabloidi a na dolgi rok zmaga. Lahko bi napolnili nekaj blogov samo z naslovi katoliških časopisov, ki delujejo že več kot petdeset ali sto ali več let.
To sicer drži, so pa v Cerkvi problematični drugačni lobiji, strukture moči so drugačne, tako da so ti mediji po eni strani v redu glede družbene kritičnosti, imajo pa probleme s samokritičnostjo - tu bi se veljalo truditi za večjo odprtost. Moramo biti verodostojni, tako da pudarimo tako svetost kot grešnost.
Objavite komentar