Mladi in mediji (6)

Včerajšnja objava je bila zelo kratka in še to povzeta iz časopisa. Vseeno se mi je zdelo vredno, da delim z vami besede škofa Metoda Piriha iz Kopra, ker - kakor je bilo že pokomentirano - gredo v bistvo. November pa se profilira kot gost mesec. Na eni strani smo zasuti z dogajanjem na Hrvaškem ter me čaka še alternativna izvedba "Rock Otočec" :) ali srečanje katoliških novinarjev in urednikov na Otočcu. V šali je to uradno srečanje dobilo nek nick-name, da zveni manj togo. Potem pa še vse redno in izredno delo, ki bo popestrilo dogajanje pri nas.

A vrnimo se k temi mladih in verskega tiska. Za "Rock Otočec" pripravljam projekcijo s podatki o (ne)branosti katoliških medijev. Tokrat se ustavljam pri hitrem pretoku informacij, ki danes odlikuje komunikacijo. A bodimo pozorni: ni vsaka informacija dobra - tudi če je hitra!

Pretok informacij danes skoraj ne pozna več meja. Mnogo založniških hiš in uredništev je prevzelo politiko spajanja metod ali t.i. interaktivnost, da so obstali na trgu. Zato ne govorimo več o tem, da bi nov medij odpravil starega (radio ni odpravil časopisa in televizija ni odpravila radia), ampak vidimo, kako se med seboj dopolnjujejo in ponujajo dodatne vsebine. Kamorkoli se obrnemo opazimo, da so ideali sodobnega življenja ideali popolne popolnosti.

Področje tiska – zlasti verskega, ne sme zaostati za tehnološkim napredkom. Sredstva javnega obveščanja s krščanskimi vsebinami lahko postanejo dobri »prijatelji« srednješolcev, če jih bodo znali nagovarjati, pritegniti njihovo pozornost in stvarno odgovoriti na njihova vprašanja.

S svojimi odgovori so mladi razkrili del sebe ter pokazali odprto voljo po sodelovanju. Rezultat je v anketi, ki so jo reševali in v njej povedali več, kot so sami pričakovali in želeli. V analizi podatkov sem se omejil samo na verski tisk, vendar sem opazil, da se mladi iz različnih koncev Slovenije ravnajo zelo podobno, če ne celo enako. Sporočilo, ki ga pošiljajo snovalcem in oblikovalcem verskega tiska, pa tudi Cerkvi kot skupnosti, je jasno in nedvoumno: počutijo se odrinjene.

Poleg njihovih navad in okusov anketa odkriva, kako se vedejo njihovi vrstniki in čeprav imamo opraviti z na videz majhnim vzorcem, lahko v njem prepoznamo mnogo več dijakov, kakor jih je sodelovalo. Iz rezultatov izhaja podoba verskega tiska, ki prihaja v roke mladih bolj pomotoma kakor namensko in se na medijskem področju izgublja v gosto posejanem gozdu civilnih medijev in interneta.

Nedvomno je svetovni splet konkurenca verskemu tisku v Sloveniji, ki je že dobila prvo bitko. Vendar pogled moramo usmeriti širše in poiskati v spletnih rešitvah pravi odgovor obstoječemu stanju. Videli smo, da je internet tako družabni kanal kakor tudi glavna žila informacij. Mladi se ga ne naveličajo nikoli, ker se vedno spreminja. A kljub temu ostajajo srednješolci iskalci družinski vrednot, prijateljstev, pravih odnosov, vicev, humorja …

Opazimo, da imamo pred sabo zelo zdravo mladino, ki je tenkočutna do umetnosti in kulture, velika ljubiteljica glasbe in dovzetna za lepo. Ravno zato so estetske zahteve postavljene visoko. Podoba srednješolca, ki izhaja iz odgovorov na vprašalnik, je podoba iskalca, zato raje izbere internet kakor tiskan papir. Splet je in bo ostajal (pre)močna konkurenca tiskanim medijem vse do takrat, dokler ne bodo uredništva uskladila svojih vsebin z interaktivnimi možnostmi in začela delovati povezovalno. Globalna vas, v kateri živimo, prinaša potrebo po povezovanju bolj kot kadarkoli prej. Novica o sosedovem zdravju je tako pomembna kakor letalska nesreča v Aziji. Če bo tiskan papir sposoben prinesti zanimivo razpravo o zdravstvu med mladimi in poglobitev o letalski nesreči, bo vedno aktualen in sposoben konkurence svetovnega spleta.

Internet ni samo »veliki brat«, ampak je tudi prijatelj, sorodnik, svetovalec in zaupnik srednješolske mladine. Odlikujejo ga dostopnost, preprostost, interaktivnost in selektivna izbira vsebin. Vse značilnosti, ki ustrezajo hitremu tempu pubertetnikov in adolescentov, ki sedajo v srednješolske klopi. Preko spletnih mrež, forumov in klepetalnic so dijaki v nenehnem stiku med sabo in s celim svetom. Izmenjava sporočil v realnem času ni več privilegij redkih, ampak predstavlja nujo, če že ne pravico.

Mladi so žejni pristnih in dobrih medsebojnih odnosov. Impakt z brezoblično in tehnološko družbo, ki zaznamuje njihov prosti čas, pušča v njih praznino, zato iščejo družinske odnose, prijatelje in dobre medsebojne stike. Opazili smo, da vse našteto najbolj pričakujejo od verskega tiska. Čeprav v medijih pogosto nastopajo »alternativne« oblike družine, ki jih krojijo glasbene zvezde in se zdi, da mladim ni mar za domače okolje, so sami prvi iskalci doma. Mirno lahko trdimo, da je mladim družina sveta. Ta dimenzija pogosto ostaja skrita za agresivnimi oblačili, vulgarnimi besedami, alternativnimi način obnašanja, vendar predstavlja pomembno – če ne celo najpomembnejšo – vrednoto.