Zakaj?

Medtem ko so včeraj popoldne v centru prestolnice slavili košarkarsko ekipo s patetično (in žaljivo) izvedbo naše himne, so delavci Mure trepetali za svoja delavna mesta. Nekoč je veljal rek »Kruha in iger«. Danes vidimo, da pred naše oči prihajajo samo igre, ker kruha ni. Ni dovolj kruha za vse. Pa čeprav lepi nasmehi naši politikov delujejo na prvi pogled pomirjujoče – ali bi samo tako želeli izgledati – se vsi zavedamo, da nekaj ni v redu. Ali kriza sploh je še kje opazna, ko pa Evropska centralna banka govori, da že hodimo iz nje? Poglejte Muro, Gorenje, MIP …

Ker so uredništva pod politično taktirko odvračajo našo pozornost od realnih problemov. Pred nami so izredno in velepomembne teme: novi zakoni, košarka, meja s Hrvaško, hudobni Rode, nesramni Vatikan[1] … Pa je res vse to pomembno? Mislim, da ne! In zakaj se o vsem tem toliko piše?

Ker ne smemo pokazati kakšno je realno stanje in moramo dati ljudem nove teme, da se grizejo med sabo in premišljujejo o težkih posledicah, ki so (in še bodo) zaznamovala našo državo. Na prvih straneh časopisov so nasmejani ministri, ki obljubljajo najboljše, »zmagoviti« košarkaši (od kdaj pa je 4. mesto zmaga!?), zaljubljeni par, nove varčne sijalke in maketa bodočega (?) plinskega terminala. Manjka bistvo: brezposelni.

Zakaj ni nikjer slike nekaj sto glave množice pred tovarno? Zakaj nihče ne pokaže in poroča o tistih 380 €, ki jih dobi šivilja po 32 letih delovne dobe (z malico seveda!)? Zakaj ne smemo govoriti o tem, da bo pred koncem leta ok. 100.000 brezposelnih? Zakaj ne beremo o zviševanju davkov, trošarin, cen … in o zniževanju plač? Zakaj!?!?

---

[1] O tem bomo še pisali.