Objave
Princ? Morda bolj kot princ v škrlatu bi rekel taktik, dostojanstvenik, intelektualec in slovenski ambasador v evropskih dimenzijah. Za obzidjem, ki mu je očitno pretesno a hkrati tako domače. Princ v škrlatu je v zadnji številki slovenskega katoliškega tednika spregovoril o marsikaterem vprašanju in novinarji so takoj koristile vse – in vsako – njegove besede, da so spet kaj spregovorili o Cerkvi.
A ste opazili, da zadnje čase – mesece – se o Cerkvi piše, ker se mora nekaj napisati in še to z vidno prisilo? Sveta Mati se tokrat nahaja v resni dilemi, ki ji ne daje velikega dometa. Eden od razlogov je v njenih ključnih akterjih. Ali jih ni ali so onemogočeni. Pa ne zaradi une-ta-grde-politike. Mislim, da je katoliška vera pri nas dala skozi še kaj hujše politike in politiko, kakor jo daje danes. Novinarji potrpežljivo čakajo. In medtem, ko polnijo lokalne in nacionalne časopise s kroniko malih krajev, poskočijo od sreče, ko se končno prikaže škrlatni princ in kaj pove. Z argumenti. Resnimi stališči. Podkrepljeno z zgodovino. Kakor on zna … in si upa. Ker ni samo stvar znanja ampak tudi poguma. Pokončne drže, ki ne izhaja iz avtoritete ampak iz dostojanstva in vrednot.
O tem pogosto poslušamo pri maši, kako je vse brez vrednot, vse propada, kako nas napada gripa, kako nas napada politika, kako finančna kriza … kaj pa če smo sami tisti, ki si žagamo vejo na kateri sedimo? Vrednote niso Božji dar in ne popadajo iz neba ampak jih goji družba preko njenih akterjev, ki dajejo zgled. Zato pogrešam zglede, ki izhajajo iz konkretnih situacij in pokažejo kaj potrebujemo ta trenutek.
Veliko resnice je povedane tudi v članku »Slovenija brez glav«, objavljenem v reviji Ampak. Priporočam branje.
In kakšni bi morali biti zgledi? Zgledni! Enostavno in jasno. Zgledni v tem, da preko svojih dejanj in brez velikih besed izrazijo temeljno in osnovno sporočilo v težkem trenutku. Zvestoba zakoncev, nesebična pomoč sosedov, prijaznost na delavnem mestu. Kako malo in kako plemenito. Vsak od nas je lahko princ vrednot in oznanjevalec poguma. To se da s poštenimi stališči in dobro razgledanostjo. Družba potrebuje preproste ljudi, ki jo napolnijo s pozitivno energijo. Vse ostalo pa je stvar službe. In služenja.
1 komentar:
Veliko se je danes govorilo na TV SLO 1 zvečer pri Dnevniku, če so se res ohladili odnosi s Svetim sedežem. Zgleda, da je samo to zanimalo voditelja TV Dnevnika, ko je spraševal novinarko v Rim.
Lepo si napisal zadnji odstavek. Bom prebral ta članek v reviji Ampak. Res je to, da so najbolj pomembni odnosi na delovnem mestu. Tudi na cesti, ko srečujemo ljudi se vse bolj vidi otopelost ljudi. Tukaj jim moramo priskočiti na pomoč. Dopoldan sem se z sorodnico pogovarjal o teh medčloveških odnosih, videl sem da so že v njeni ulici ljudje skregani med sabo. Grem poiskat ta članek. Lepo se imej.
Objavite komentar