Nekaj besed o mislih, ki jih objavljam na blogu. Čigave so? Avtor teh misli je Frančišek Ksaver Nguyen Van Thuan. Rojen leta 1928 v katoliški družini v osrednjem Vietnamu. V duhovnika je bil posvečen 1953. leta nato pa v škofa 1967. leta. Ko je bil leta 1975 imenovan za škofa s pravico nasledstva (škof pomočnik) v današnjem Hošiminhu so ga aretirali. Tako je preživel trinajst let v zaporu, od tega devet let v samici.
V času svojega zapora je hotel pisati svojemu ljudstvu: da bi ga tolažil, potrjeval v veri in bi tako v njem vzcvetelo upanje. Ni pisal pisem, v katerih bi mogel urejeno razviti svojo misel, ampak kratke in preproste stavke, ki jih je s končkom svinčnika zapisoval na majhne lističe iz koledarja: vsako jutro jih je izročil dečku iz vasi, ki jih je nesel domov in prepisal v šolski zvezek.
Vsebina teh kratkih stavkov me je pretresla in prevzela. Ko sem jih bral, sem začutil moč pričevanja ki se ne ustavi niti pred steno samice ali besedo zatiranja. Misli so zbrane v knjigi z naslovom »Pot upanja«. Res je, to je prava pot upanja, ki se rodi iz križevega pota.
Knjiga prinaša 1001 misel. Ob branju sem našel veliko praktične vere brez težkih dogmatizmov in zapletene morale, kratko napisano z močnim odmevom. To so bili razlogi, da sem jih (in jih še bom) objavljal na blogu. Tudi danes smo v zaprti v razne samice in taka sporočila nam dodajajo dovolj upanja, da se ne ustavimo pred sivo steno …
1 komentar:
škof Van Thuan je vodil tudi ene od predvelikonočnih duhovnih vaj za papeža Janeza Pavla II in člane kurije. Te duhovne vaje so tudi izšle v slovenskem prevodu v založbi Novi Svet (že pred nekaj leti). Sam sem jih prebral in so me tudi močno nagovorile, saj temeljijo na njegovih osebnih izkušnjah. Če se ne motim o njem govori tudi sedanji papež v okrožnici Spe salvi. Se mogoče kdo spomni, če je to res?
Objavite komentar