četrtek, 27. november 2008

Cesta bratstva in enotnosti

V neki stari Delovi prilogi FT prebiram sklop člankov o gradnji slovenskih avtocest. Zanimive številke; še posebej če upoštevamo finančne izdatke, ki čakajo državo na tem področju. Na sliki zagledam skupino delavcev … spomnim se na članek, ki sem ga mesec prej prebral v Delovi Sobotni prilogi o tujih delavcih pri nas.

Večina fizičnega dela na avtocestnih gradbiščih opravljajo delavci iz republik nekdanje Jugoslavije: za peščico evrov in slabe življenjske pogoje. Iz Makedonije in Srbije predvsem pa iz Bosne prihajajo po delo in boljše življenjske pogoje, kot bi jih sicer imeli v domovini. Pred očmi se odvrti moje potovanje v Beograd januarja 2007. Od Ljubljane do Beograda pelje stara pot velikih sanj in obljub …

…avtocesta »Bratstvo in enotnost« ali Avtocesta bratstva in enotnosti. To je (bila) dvopasovna cesta, ki je povezovala več republik bivše Jugoslavije. Tekla je od Jesenic preko Ljubljane mimo Novega mesta in Brežic, skozi Zagreb, Slavonski Brod, mimo Vinkovcev do Beograda, nato skozi Niš mimo Skopja do makedonsko-grške meje. Izgradnja se je začela takoj po drugi svetovni vojni.

Namen je bil, da bi Jugoslavija s tem postala prometno dobro povezana, v primerjavi s poprejšnjo predvojno povezavo, ki je bila sestavljena iz lokalnih, v večini primerov neutrjenih cest. Izdaten kos dela so opravile mladinske delavne brigade, ki so jih sestavljali jugoslovanski ter inozemski mladinci ter jugoslovanska vojska, skupaj jih je bilo skoraj 300.000. Velika mobilizacija delavcev iz severa in juga je povzročila pravo povezovanje med narodi – morda bolj, kot potem sama "avtocesta".

Povedati je treba tudi to, da kljub imenu avtocesta ni šlo za pravo avtocesto, cesta je imela eno vozišče z dvema prometnima pasovoma (za vsako smer po en prometni pas), ni imela ločenih vozišč vendar pa je imela izvennivojska križišča z lokalnimi cestami in železnico. Kasneje je bila predvidena izgradnja še druge polovice in dopolnitev do popolne avtoceste. Cesta je bila predvidena za obremenitev okrog 9.000 vozil dnevno, kasneje pa do 40.000 vozil. Večji del ceste je bil zgrajen iz betonskih plošč z vmesnimi razmaki, nekaj je bilo asfalta in nekaj krajših odsekov s kockami. V nadaljnjih desetletjih se je po cesti vil gost osebni, zlasti pa tovorni promet, zaradi česar je ta hitro prišla v izredno slabo stanje.

Nekoč so gradili to povezovalno žilo delavci iz vseh koncev Jugoslavije. Zanimivo je, da danes gradijo nove povezovalne žile drugi delavci a iz (t)istih republik … morda je med njimi kakšen potomec iz časov velikih obljub o bratstvu in enotnosti.

2 komentarja:

Andrej Vončina (voncio83@gmail.com) pravi ...

Pravijo, da so najbolj hvaležni šiptarji iz Kosova, Makedonije, morda tudi iz same Albanije, čeprav gredo ti rajši preko morja v nekdanjo 'matično' državo. Baje da so ti delavci sposobni delati brez pritožb dvanajst in več ur.

Problem je v tem, da nimajo nobenih izkušenj, saj pridejo iz raznih 'sel', zato je delo, ki bi ga usposobljeni cestni delavci naredili v enem mesecu, narejeno v več mesecih.

Zanimivo je tudi, da je pri nas to mišljeno za manj vredno delo, potem pa ti isti Slovenci gredo isto delat v Italijo, ker doli plačajo en evro na uro več kot pri nas, vendar še vedno pod njihovim povprečjem.

V Srbiji so potem dejansko naredili tisto avtocesto, ki pa je v bolj klavrnem stanju. Ko sem se vračal iz BG, sem moral v dežju voziti po prehitevalnem pasu, ker se je na voznem pač nabirala voda.

Lojze Potočnik pravi ...

Ma kakšno Bratstvo in enotnost.To je pesek v oči.Spomnim se dogodka iz Maja 1988,ko sem služil vojaški rok v JLA in to v Mariboru.Kot ponavadi sem z uslužbenkami na glavni pošti pri želežniški postaji govoril slovensko.V vrsti pa so stali albanci in hrvatje, ker so delali v nemčiji pa so med sabo govorili nemško. Takrat pa reče oficir, da morajo vojaki govoriti samo Srbsko.Vsi obmolknejo.Jaz pa kot gobezdalo rečem nazaj:"Kdo vam je podaril izobrazbo, če niste videli Ustave SFRJ?Preberite in vas bom naslednjič vprašal?"
Takoj drugi dan sem šel na raport (zagovor).Je pa to res,da smo preveč gosposki in si domišljamo Slovenci,posebno študirani,da bodo drugi delali namesto nas.Ravno v tej miselnosti je problem:"Študiraj,da ti ne bo treba delati?"
V firmi sem imel sodelavca inženirja,ki se ni znal pripraviti k stroju,čeprav je bil tehnolog (strokovnjak)za programiranje.Mene je obdolžil,da ne znam meriti elektrike.Jaz pa sem trdil da ni povezave lukenj med ventili.Po mojem ugovoru smo ugotovili,da je pozabil narisati povezave med ventili in se niso preklapljali.Vsi so bili tiho,ker je bil sin BORCA NOB.To je pa poštena LEVICA mar NE?