Objave
se sprašujem,
da Slovenci v raju pod Triglavom
smo ostali?
Le kako je to mogoče,
da nas niso poteptali
turki vsake barve, vrste,
ki divjali so čez naše njive,
gore, reke, hoste?
prav zato, ker smo molili,
ker smo v rožnem vencu
Jezusa, njegovo Mater
na pomoč klicáli;
vsak večer pred Božjo Martro
na kolena pali
in molili tiho, vdano, nezlomljivo.
Vrvca črnih jagod
vsak večer skoz prste je polzela,
nanjo pa ljubezen silna
prošnje vroče je vezála:
za otroke, za moža, za ženo,
za srečo pri živini in pri delu,
za mir in zdravje
in za konec vojne.
Prav na koncu
prošnjo še za duše v vicah so dodali.
Glej, zato Slovenci
v raju pod Triglavom smo ostali.
dr. Ivan Likar
2 komentarja:
Ja, pokojni Ben je znal s preprostimi besedami povedat globoko resnico. Ali smo torj brez molitve še pravi kristjani? Pater Stane je reku, da je treba vsaj zjutraj in pred spanjem zmolit, če češ vsaj za silo reč da si kristjan - mislim, da je nekej takga mislu tud Ivan v tej pesmi, čeprav je tle notr tud tisto zaupanje in upanje na boljši jutri. Včasih so vsaj to polagali v Boga.
Pesem pokojnega dr. Likarja opozarja še na pomemben vidik, ki ga težko najdemo v naših šolah in v javnosti. Vera in narodna identiteta sta povezani! Molitev - pogovor z Bogom - če izrazimo z maternim jezikom je veliko bolj osebna in intimna kakor če jo v nekem tujem.
In Slovenci smo obstali v tem čudovitem raju prav zaradi tega, ker so naši predniki znali združit moči ko je bilo najhuše. Zadnji tak primer je bil 1991. leta.
Objavite komentar