Objave
Po slabih dvajsetih letih na naših cestah zaznamo »drobno« spremembo. Opazujemo lahko nepregledno množico oblik, barv in modelov jeklenih konjičkov. »Male francoze« so nadomestili velikani vseh narodov in držav. Spomnil sem na svoja otroška leta in malo katrco oker barve. Brez klime, brez varnostnih zračnih blazin, brez daljinskega zaklepanja, brez elektronskega pomika toniranih stekel in ABS zavor. Vožnja od Izole do Ljubljane je bilo pravo potovanje. Tudi ta mala francoska ropotuljica na štirih kolesih je dala pečat neki dobi. Dobi malih in preprostih ljudi nekje pod Alpami, ki smo imeli slabo založene trgovine in dobre medsebojne odnose ter totalitarni režim in skrivnostno željo po samostojnosti.
Ob spomin na avto, ki je s svojimi prikupnimi oblikami izvabil simpatičen nasmešek med ljudmi, me daje malo nostalgije. V primerjavi z današnjim časom, smo imeli zelo malo toda kako veliko smo si upali dati. Stari časi minejo in pridejo novi; morda jih lahko označimo za bolj barbarske. Soglašam s pesnikom E. Cardenalom: »In če moram pisati o svojem času, je tole: Bil je barbarski in primitiven, a poetičen«.
Verjetno bomo spet videli na naših cestah »malega francozeka« v novi preobleki (kakor smo videli novega VW hrošča, fiat 500…) toda tistih časov ne bo več…
1 komentar:
Problem pri ponavljanju zgodovine, pa naj bo to izdelovanje novih avtomobilov podobnih starim, ali obnavljanje nekdanjih uspesnih pastoralnih prijemov je to; da vsi iscejo samo neko nostalgijo, vrniti se nazaj, 'ko je bilo vse lepo', pozabljajo pa, da ima vsak cas svoj poseben car. Zgodovina je zato, da se pogobimo vanjo in se kaj naucimo, ne pa samo da obnavljamo neko zlajnano nostalgijo in poskusamo ustvariti nekaj, kar je preziveto.
Primer: Beatle - nov hrošč. Sicer ima res obliko hrošča, je pa prakično neuporaben. Poleg tega da je drag kot žafran, noben originalen Hrošč, ni bil drag, ker je bil avto namenjen za širšo množico ljudi. Beatle pa je namenjen samo za petičneže. V Hrošča si spravil celo familijo, s starimi starši, šotorom in celo drugo ropotijo, ta ta novi Beatlo pa nič drugega kot "kurbiš-wagen", v katerega komaj stlačiš en kufer in prenosnika.
Podobno je pa tudi pri različnih političnih in pastoralnih prijemih. Lepo je da poskušamo gledati in videti, kaj je včasih zaleglo ali bilo uspešno, ne moremo pa tega ponavljati, oziroma vzeti samo obliko kot pri Beatlu. Če posnemamo, moramo posnemati v celoti tudi notranjost, ne samo zunanjo obliko. Hrošč je bil namenjen širši množici ljudem, predvsem revnim, tako bi moral biti tudi Beatle. Če jemljemo neke pastoralne metode iz časov škofa Vovka ali Šuštarja, prav ni problema, vendar ne smemo vzeti samo zunanje oblike, temveč celotno metodo prilagoditi sedanjemu času, tako jezikovno, kot vsebinsko. Saj so problemi današnjim mladih podobni problemom naših staršev, samo da se je spremenil jezik in pojmovanje, simbolika in izražanje. Vovkovo ali Šuštarjevo pastoralno metodo lahko vzamemo, samo jo moramo posodobiti. Ne smemo se preveč ozirati nazaj, ter obujati neko nostalgijo, kajti prihodnost je v sedanjosti.
Zgodovine pa tudi ne smemo spregledati, vendar se moramo, kot sem rekel iz nje učiti. Klasičen primer tega je Hitler. Če bi bolj poznal zgodovino, ne bi šel napadat Rusijo oktobra. Tako napako je naredil že Napoleon. Vendar pa ker gledajo vsi na zgodovino površno in vidijo samo neke idole in velike iluzije, potem se seveda marsikaj zgubi, spregleda, posledice pa so lahko katastrofalne. Ali pa ne.
Objavite komentar