Objave
V Cerkvi se počasi izteka t.i. leto duhovništva. Junija bo v Rimu slovesen sklep in takoj bomo spet dobili "novo leto", ki bo polnilo tisk in bogatilo revno retoriko okornih govornikov. Letošnje leto duhovništva je bilo v sebi, zaradi teka dogodkov, zelo cinično. Na eni strani se je propagirala svetost Arškega župnika, sv. Janeza Vianneyja, na drugi pa duhovništvo kot "služba nad službami". Objava vladnih poročil na Irskem, razkritja novih in starih primerov, številni odstopi katoliških škofov in nespretna retorika Vatikanskih veljakov pa so pokazali, da gre za eno resnejših kriz Cerkve.
Akutni krč v katerem se je znašel papež je pokazalo, da kurija živi svoje nemoteno življenje in tudi ko papež ostane sam, mu ne priskoči na pomoč. Seveda gre za notranje razprtije, vendar v svoji dinamiki so pokazale, da Cerkev nima tiste administrativne moči, da bi premostila dano situacijo. Tek dogodkov še ni zaključen, zato nas lahko še kaj preseneti.
Nedvomno ima Božja Previdnost smisel za humor in če kje, moramo prepoznati njeno delovanje ravno v tem posebnem letu. Papež je izpostavil lik duhovništva kot moralno avtoriteto v družbi, ki doživlja krizo vrednot, družba pa je odgovorila, da gre za krizo avtoritete zaradi njene (ne)moralnosti. Lekcija ni enostavna. Niti lahka. Uradna "apologija" pravi, da je vrtinec afer samo odgovor, na motečo vlogo svetega očeta, saj naj bi papež ob razglasitvi leta duhovništva posegel v mehanizme amoralnosti, ki vladajo v naši družbi. Mislim, da si ni predstavljal, da bo zaradi tega deležen takega plazu kritik. Niti ne moremo enačiti medijske aktivnosti s papeževimi odločitvami.
Gre za kompleksno vlogo, ki jo igra duhovnik v družbi in za neizprosna pričakovanja družbe (tudi katoličanov), do lastnih pastirjev. Ob tem razmišljanju sem se spomnil na molitev (jo prilagam v nadaljevanju), ki jo je sestavil italijanski redovnik in na zanimiv - tudi zelo svojstven - način povzema to napetost, ki se odvija med pastirjem in čredo.
Gospod, potrebujemo duhovnike!
Potrebujemo duhovnike narejene po tvojem vzoru;
nočemo zmazkov, niti »priložnostnih« vlog, ampak pristne duhovnike, ki nam posredujejo Tebe brez vmesnikov, brez čudaštev, brez strahu.
Hočemo duhovnike »full-time«, ki posvečujejo hostije, predvsem pa duše, da jih spreminjajo v Tebe;
duhovnike ki govorijo bolj z življenjem kakor z besedo in besedili;
duhovnike, ki se ponašajo bolj s svetostjo, kakor akademskimi naslovi;
duhovnike, ki raje podarjajo svoje duhovništvo, kakor ohranjajo svoje dostojanstvo.
Dobro veš, Gospod, da človek ulice se ni veliko spremenil od tistega, ki je živel v tvojih časih: še vedno je lačen, še vedno je žejen – Tebe. In samo Ti ga lahko zadovoljiš.
Torej Gospod, podari nam duhovnike, ki so prepolni Tebe,
duhovnike, ki Te dajejo in izžarevajo. Samo to potrebujemo. Oprosti mojo nesramnost: kar obdrži učene, specializirane in zgovorne duhovnike. Obdrži tudi duhovnike, ki znajo postavljati teorije ali opravljati raziskave.
Nam, Gospod, zadostujejo duhovniki z odprtim srcem, prebodenimi rokami in jasnim pogledom. Iščemo duhovnike, ki znajo bolje moliti kakor organizirati, duhovnike, ki se pogovarjajo s Tabo, saj ko oni molijo, je ljudstvo na varnem.
Ah, saj sem skoraj pozabil: mi pa naj bomo vredni takih duhovnikov.
p. Lucio OFMCap
Convento Immacolata – Foggia
18 komentarjev:
Lepo si to povedal :D
Bog ima res zanimiv smisel za humor :) nej kdo reče, da ni zabaven!
Duhovnike še kako potrebujemo ampak bolj kot tiste, ki nam v nedeljo pridigajo s prižnice rabimo take, ki jih bomo lahko povabili na kosilo... ne nekoga s položajem ampak nekoga, ki nam bo zgled. Koneckoncev ne Jezus in ne apostoli niso bili zaprti ampak z ljudmi, se od njih učili in jih učili.
Morda je še dobro, da so se te obtožbe zgodile prav v tem letu- lahko so še toliko večja spodbuda, da vsak duhovnik pri sebi razmisli kako in kaj.
Aljoša, to je prva mplitev za duhovnike, ki mi je dejansko všeč in jo bom dejansko kdaj uporabla. Hvala.
Jih potrebujemo, res.
Vse dobro!
Tudi takšni duhovniki obstajajo, a je treba tudi poudariti, da prihajajo iz določenega družbenega konteksta. Da ne bodo previsoke te zahteve! Predvsem pristnih iskalcev potrebujemo - kdor gre z iskrenim namenom za duhovnika, se trudi, zelo trudi, da bi bil čim bolj prijatelj z Gospodom in njegovimi ovcami (v dobrem pomenu). Trudi se govoriti in gledati s srcem, se dajati in razdajati. Ker pa je tudi grešnik, mu to tudi kdaj ne uspe. Kot bi pa rekel Andreoli - Lepo je pomisliti na grešnika, nepopolneža, ki odpušča grehe. - Po njem deluje Nekdo. Papež si po mojem veliko upa in tudi nikdar ni molčal, dela, iskreno dela, daje v to svoje srce, svoje dostojanstvo, dobro ime, samo da bi se stvari izboljšale in prečistile. Mislim, da mu bomo nekoč za katero od teh stvari še hvaležni.
Z navedenim se nikakor ne morem strinjati. Ne potrebujejo ljudje duhovnike, ampak duhovniki (t.j. Cerkev) ljudi. Ljudje so obstajali in dobro shajali že pred Cerkvijo (morda celo bolje) in bodo tudi, ko je več ne bo.
''Papež je izpostavil lik duhovništva kot moralno avtoriteto v družbi''
Tudi papež ima smisel za to vrsto humorja, ne samo Bog. Sicer pa papeževe misli niso ravno prijetne. Izpostavil je tudi, da so vse druge veroizpovedi, razen rimokatoliške, celo krščanske, po njegovih beedah: ''defektne''. Zdaj, če smo realni, če je katera vera defektna, ...
Je faca tale kapucinar PadreLučo!
Pa tudi ti, ki tako umirjeno postavljaš besede - blagodejno je nekaj takega (med brati) brati. Variatio delectat!
Še Žagz je čutiti malce skalmiran . . .
Lepo si napisal, in se strinjam s tabo.
Veselo praznovanje 1 maja ti želim.
Lik duhovnika v naši družbi je težko na hitro opredelit. Vendar če koga moti krščanstvo, Cerkev, papež ... mislim, da nihče ga ne sili, da se mora s tem ukvarjati. In vendar se. Cinično. Ne?
Mislim, da krščanstvo še pred vero terja kritičnost, Logos, ki daje veri razloge razuma. Tudi pogled na duhovnike.
Hvala vsem za komentarje in soudeležbo pri tem razmišljanju.
Težko bo BENEDIKT XVI spregovoril o tem problemu, ko je sam ščitil obraz teh ljudi namesto otrok. Težko bo BENEDIKT XVI spregovoril o tem problemu, če je Cerkev ščitila "zločinske" duhovnike in jih ni ter jih še vedno ne predaja organom pregona. (Razen redkih izjem)
Vendar je Evropa moralno in duhovno tako na tleh, da to skoraj nikogar več ne moti. Nekateri te zlorabe uporabljajo še samo za politične "točke". Ne morem trditi - pa vendar počasnost odločanja pri tem problemu dela Bogu neizmerno škodo. Ne verjamem, da bi hostije in spovedi, maziljenja po opustitvi dolžnosti lahko pomagale, ko bodo odgovorni stopili na sodbo.
Jezus je dejal, da če nekdo naredi kaj otroku, je bolje, da si zaveže mlinski kamen okoli vratu in se vrže v reko. (Ta kamen bo visel na vratu zlo-rabiteljev in teh, ki so tako dolgo te zlorabe prikrivali, dopuščali. Visel bo na teh, ki so duhovnike samo premeščali iz župnije v župnijo, kjer so nadaljevali svoje "delo".)
Mislim, da se Cerkev, kler, Benedikt XVI in verniki ne zavedajo/mo dovolj kako velika sodba visi nad vsakim posameznikom glede tega problema. (Govorili tako ali drugače - verjemite, celibat je največji problem tega, zakaj pa teh problemov na Vzhodu nimajo?)
Rabimo ljudi, lahko so tudi duhovniki, ki znajo in bodo znali nas zopet opozarjati na vrednote, ki so za vse sprejemljive, moj pokojni mož, ki je imel srečo, da je poznal Abe Piera, velikana dobrote, ki je pomagal neštetim, da so zopet zaživeli človeka vredno življenje,zelo močno je zaznamoval s svojim delom in načinom razmišljanja in življenja mojega moža, preko njega pa tudi mene, zelo sem vesela, da sem našla blog, pri prebiranju katerega ne zardevam, ko povemo svoje nestrinjanje z nekom, ali pa nekoga v njegovem načinu razmišljanja podpremo, lahko to naredimo na primeren način. Vsaka kriza je vedno priložnost, da se soočimo s svojimi napakami, pri vseh in pri sebi pa poiščemo stvari, ki nas delajo bolj človeške na tisti najbolj pozitiven način
Vsega je kao kriv papež, vsi duhovniki so kao pedofili, vsi so slabi... Kr neki... Cerkev deluje malo drugače, kar jaz vem - papež ne more vsakega škofa kontrolirat, mu dirigirat, kaj naj dela... Predvsem so škofje in redovni predstojniki tisti, ki morajo bdet nad tem, kar se dogaja v njihovih skupnostih - subsidiarnost ipd., če še kdo ni slišal za to (nadomestnost po domače povedano, da se na nižji ravni stori vse, kar je mogoče...). Ja, res je, težko bo vsem in jim je težko, ki niso dovolj kvalitetno in hitro reagirali, a so to predvsem škofje, predstojniki ustanov (tudi semenišč) ipd., ne more bit za vse kriv papež. Ma sej ne škodijo Bogu, ampak evangeliju, oznanilu, pa sami sebi, Cerkvi in vernikom. Pred sodbo pa bo vsak odgovarjal in, pravi evangelij, komur se je veliko zaupalo, se bo od njega tudi veliko terjalo - dejmo kej molit za svoje škofe, duhovnike ipd. - kakšna odgovornost, kakšna teža na njihovih ramah. Brez nas ne morejo, a tudi mi ne brez njih, po njih dobivamo oznanilo, zakramente, vrednote...
Dej Žagz, kot sem ti že nekje napisal, imamo vsi neko svobodo, da verujemo v Boga, Kristusa, v Cerkev in duhovnike, kamor spada tudi papež, za katerega nekateri verjamemo - ni nas malo - da je naslednjik apostola Petra ipd. Če ti lahko shajaš brez Cerkve, potem shajaj, pusti pa tudi tistim svobodo, ki brez Cerkve in duhovnikov ne moremo shajat, ne.
Pa kako lepo je imeti ime in priimek, da se med sabo poznamo.
@ bogpišeblog: mislim, da te zlorabe še kako motijo. In ta motečnost je vidna v javnem "zgražanju" medijev. Tisti mlinski kamen pa gotovo ni hec. In če si ga storilci sami ne nadenejo za vrat, jim na sodni dan ne bo prihranjen. O tem pa odloča "višja" inštanca.
Koliko je celibat povezan s tem je težko komentirati. Nobena študija tega še ni dokazala, niti ovrgla. Mislim, da je iz antropološkega vidika na tem področju potrebna vsa strokovnost, da je poišče prave odgovore in ne nekaj od danes do jutri.
@ dragica: dobrota ljudi vedno rodi vidne in trajne sadove, ki jih zob časa ne uniči. Seveda pa na tem svetu ni sama dobrota ... Všeč mi je, ko si zapisala, da "Vsaka kriza je vedno priložnost, da se soočimo s svojimi napakami". Se strinjam in mislim, da je ta zgodovinski trenutek Cerkve - ki ga lahko živimo - ena takih (neprijetnih) priložnosti soočenja.
@ Andrej: iskanje odgovora na tem področju zahteva "mirno roko". Mislim, da nihče ne krivi direktno papeža, Cerkve, škofov ... gre za klicanje na odgovornost. Jasno je, da kriva je individualna in vezana na dejanje, vendar odgovornost nosi storilcu nadrejeni. In to - zaradi subsidiarnosti - so vsi, ki so o takih zadevah vedeli pa niso ukrepali.
Molitev za duhovnike in škofe in papeža ... je priložena! Just take it! :)
Neobjektivno se me dojemate.Na papeža nisem mislil sedaj, čeprav je že dovolj dolgo, da bi kaj naredu - ampak na prej, ko je bil še v Nemčiji.
Drugače ga, kot osebo spoštujem. Kdo pravi, da sem brez Cerkve, duhovnikov? Mogoče sem sam eden od njih, kaj bi rekli na to, če bi bilo tako?
Je pa "tragično", da ljudje danes lažje shajajo brez Boga kot duhovnika. S tem duh. staležu ne jemljem nikakršne kredibilnosti in avtoritete.
Žalostno je gledati, ko ljudje mislijo, da se s tem Bogu ne dela škode. Če škodijo Evangeliju, Veri, sebi, Oznanilu komu potem škodijo, če ne Bogu? A ni vera od Boga, a ni evangelij Božja stvar dana ljudem. Napisan na mnogo strani, vse popisane s Sinovo krvjo! A nam ni ta Evangelij bil dan preko Sv. apostolov in Očakov za vedno!? Čigav je torej Evangelij, naš ali Božji? Če nekdo blati našo ustavo in zastavo ali ne dela škode državi? Kaj pa pri Bogu - mar ni to isto?
Vse želimo pomesti pod preprogo, čeprav se delamo, da se "pogovarjamo". Saj to ni bila tema bloga pa vseeno - je bilo to nekako izhodišče.
Malo manj "nestrpnosti" bi pričakoval, če mislim za odtenek drugače kot Vi (Izpad, naj pustim na miru te, ki hočejo imeti duhovnike in da so vsi isti kao!? Kje sem izrekel kaj podobnega?). Takoj je sedaj bolj važno vse drugo, kot tisto kar je glavni problem, ki bi ga morali rešiti. Problem se ne rešuje tako, da se koncentrira na tega, ki se z njim ukvarja. Temveč, da se človek ukvarja s problemom samim, ne glede na to kdo pokaže s prstom nanj.
Pred problemom bomo morali zastati, nanj malo bolj dolgo gledati, ga opazovati. Takrat bo postal - prmejduš, da bo drugačen v naših očeh. Bolj resen. Mogoče se bo še kdo zdrznil ob vsem. Ko dolgo gledaš v nekaj vidiš drugače in bolj jasn je vse skupi. To je naš glavni problem - premalo gledamo. In to je bil glavni spodrsljaj reševanja te problematike v praksi pred leti. Enostavno so poslali duhovnika v drugo župnijo. In če ne bomo pristopili drugače, bodo lahko ljudje pokazali s prstom na nas in dejali, saj se niste nič spremenili. Kruto bo, ker bodo imeli prav, ker nismo imeli moči izreči v zapor z njim.
To bi moralo priti do njihovih ušes, jasno in ostro, kot britev, da bi se lahko le ti spokorili. Mogoče še najdejo milost! Kakor smo včasih na terenu prestavljali duhovnike tako se sedaj oziramo na te, ki nanj opozarjajo. Vse bi, samo tja ne bi gledali, tja kjer boli.
Edina rešitev je v tem, da se prisilimo gledati v to tako dolgo, dokler ne bodo krvave kaplje padale z naših obrazov, od muk, ki jih bomo „doživljali“. Če bi Jezus obrnil oči od problema, če bi Jezus pometal pod preprogo, če Jezus ne bi imel moči gledati, bi bili vsi pogubljeni.
Jezus je glava Cerkve v nebesih ali smo mi kar nekdo tukaj brez moči? A ni to Njegova obljuba, da bo pomagal? Če je, potem zberi moč in glej, glej v problem - naj teče kri po tvojem čelu od muke, ki jo boš doživljal. Potem pa vzdigni glavo in jasno sporoči, kot trobenta -vsem, ki so zašli s poti.
Jasno, kot rezilo, da jih bo presunilo v srcih in se bodo spokorili. To zahteva Bog od nas. Ker On, ki ni nikoli gledal vstran - zahteva - da Njegovi ne gledajo drugam kot tja kamor drugi ne morejo in upajo gledati. Bog nima drugih rok in ust na zemlji kot tvoja! Na žalost ima za sedaj „samo en piškav“ na pol mrtev blog.
P.S. Kar se celibata tiče, na Vzhodu nimajo teh problemov, naj se odpre to tudi v Vatikanu. Naj bo v celibatu ta, ki hoče biti v celibatu in naj se poroči ta, ki se želi poročiti. Ker duhovniški poklic in dar imajo tudi drugi, ki nimajo daru celibata.
Srečno
@Andrej: Noben ne pravi, da so vsi duhovniki slabi...ampak oprosti, ker se trenutno počutim izdano- kako naj se sama trudim in oznanjam resnico, poštenost ipd. če Cerkev dobesedno potem naredi ravno obratno! Oprosti, ne boš me prepričal, da so prav naredili! In to se mi z
@Aljoša: Lepo si povedal- res se jim ni treba ukvarjat s Cerkvijo in duhovništvom, če jim ni všeč :D Jst tudi ne maram nogometa (da ne omenimo nogometne mrzlice zdej) ampak to še ne pomeni, da bi mogla vse prepričat kok so nogometaši bedni al kej vem kej... me prou ne zanimajo PIKA
@žagz: Ja, ljudje so shajali tudi brez duhovnikov. Ampak bodi pošteni, v vsaki kulturi je obstajal lih (s tako ali drugačno definicijo in imenom), ki je skrbel za moralo in religioznost.
Se pa strinjam s tabo, da duhovniki v današnji družbi nimajo več avtoritete modreca, politika, posredovalca znanja ipd, čeprav nekateri kar vstrajajo v tej miselnosti. So pa gotovo duhovniki tisti, ki bi še vedno morali skrbeti za duhovnost, za dušo in duha... no, pač moje mišljenje.
Je pa res, kar sem enkrat prebrala: "Časi se spreminjajo, glave pa ne tako zelo." XD
hehehe, ne vem kako sem vas zamenjal, mislil sem, da mene imenujete žagz - kot, da ste mi dali sinonim. Ne vem kako sem lahko tako razumel vaša sporočila. Se opravičujem, ker sem potem s tem v mislih odgovarjal. lep dan
Kar zanimivi postajajo ti naši komentarji,ob prebiranju prispevkov ostalih avtorjev me spomin ponese v moja bolj rosna leta, takrat so bile stvari malo drugače postavljene, posamezen poklic, še zdaleč ne vsi so predstavljali vrednote in avtoriteto, ne glede na to, kakšen je bil posameznik , ki je temu poklucu pripadal, dober ali slab, da je dober sploh ni bilo dvoma. Ne bom pozabila delitve ljudi, kot jo je poznala moja mama, tisti , ki hodijo k maši so dobri, tisti, ki pa tega ne počnejo pa ne. Skozi življenje sem hodila z odprtimi očmi, pa tudi ušesa sem rabila, usta sem imela bolj zaprta, bolj sem rabila možgane za razmišljanje in za lastne zaključke,pa sem kaj hitro ugotovila, da mamina delitev ljudi ne drži, da so pošteni in dobri ljudje tudi tisti, ki ne hodijo v cerkev, med rednimi obiskovalci maše pa je veliko takih, ki počnejo stvari, ki niso primerne za človeka še manj za kristjana. Ker se že zelo dolgo učim, sem ugotovila tudi to, da obleka( sploh pa tista, s katero opredeljujemo pripadnost nekemu poklicu) še zdaleč ne naredi človeka. Da bom za primerjavo navedla drug poklic, vsi zdravniki nosijo bele halje, do včeraj so bili zaradi poklica, ki ga opravljajo nedotakljivi, mali bogovi v belem, iz dneva v dan, tudi po zaslugi pacientov, ki imajo slabe izkušnje, se vedno bolj zavedamo, da so dobri, boljši, vrhunski in tudi slabi, nesposobni, nehumani etc. Sama mislim, da isto velja tudi za Cerkev, saj po številu njenih pripadnikov jo lahko primerjamo z večjimi državami na svetu, je ogromna, lahko bi rekla letalonosilka, katere poveljnik ne ve in niti ne more vedeti, kaj vse se na njej dogaja, do zadnjih podrobnosti, le takrat, ko pride do nesreče, naknadna preiskava pokaže, kje je organizacija in kontrola zatajila, ter se odpravljajo napake. Isto velja tudi za Cerkev, priznati mora svoje napake in za storjene krivice prositi odpuščanja, obenem pa na osnovi ugotovljenih napak, sprejeti ustrezne ukrepe. Moje mnenje je, da se samo tako rešujejo problemi. Skozi zgodovino je Cerkev imela vzpone in padce, veliko moči, postavljala je kralje in cesarje, izobčenje je bilo praktično smrtna obsodba, bila je nedotakljiva inštitucija, vendar ne zaradi nauka, ki ga je oznanjala, ampak zaradi ljudi, ki so imeli oblast in moč. Časi se spreminjajo, tudi določeni tabuji se rušijo, zato je edino prav, da se odpravljajo napake, ki so bile storjene, sprejemajo ukrepi, ki jih bodo preprečevali, tudi zato ker potrebujemo duhovnike.
Nisem si predstavljal, da bo ta objava do take mere pritegnila toliko pozornosti.
Odpirate najrazličnejše poglede, dodajate ideje, osebne izkušnje ... za vse to se vsem, ki se vključujete v komentiranje, iskreno zahvaljujem. Cenim vašo odkritost, poštenost in vztrajnost. Hvala!
@ bogimablog: zelo se strinjam, da je vsak list evangelija podpisan z Božjo krvjo, zato pa so tudi svarila zelo ostra, saj vsaka kršitev tega "krvnega kodeksa" je mnogo hujša kot ostalih pravil.
Če se na Vzhodu še niso lotili teh težav, še ne pomeni, da jih ni. Bojim se, da bodo tudi tam prišle na dan. Celibat oz. poročenost igrata drugačno vlogo. Tukaj gre za senzibilnost družbe, družine in državnih institucij. Na Zahodu smo po eni strani spolnost popolnoma razprodali in razvrednotili, na drugi pa jo ocenjujemo precej klasično-konzervativno. In Vzhod? Verjetno ga ta globalizacijski val družbenih vrednot še čaka.
@ kosoblejka: uf, si pa militaristična danes ... v duhu praznika! :) :)
Občutek pripadnosti/izdanosti pa se ustvari in pozdravi s časom. Prepričan sem, da vsak sam dobro ve, kaj in koliko mu paše duhovno življenje. In zato je tukaj Kristus, ki nobenega ne sili, ampak čaka, da ga (po)iščemo v svojem življenju. To je svoboda 101 %.
@ dragica: strinjam se, da je delitev ljudi na: dobri=hodijo k maši, slabi=ne hodijo k maši, zelo zgrešena in nerealna. In primerjava z ladjo letalonosilko je dobra. Hvala!
"Gospod, vodnikov nam daj! Ki žarno luč bodo pred nami nosili ..."
Takih rabimo!! Ni jih več, oz. umirajo!
@ b: Gospod, vodnikov nam daj, ki žarno luč bodo pred nami nosili...
In daj, da bomo pred njimi vsi kristjani enako storili! Če bomo bolj pristno živeli krščanski poklic, se bo to poznalo tudi pri duhovnikih, vsaj v prihodnosti. Pa tudi sami tisti, ki so že duhovniki, morajo biti najprej dobri kristjani - živeti iz krsta.
@ kosoblejka: Ne zagovarjam slabega ukrepanja! Le, da papež odgovarja do določene mere - nekateri nosijo veliko večji del odgovornosti oz. se bodo mogli zagovarjati zaradi neodgovornosti.
Stvari pa se vseeno premikajo in upajmo, da se bodo uspešno uredile in prečistile. Vsekakor razumem slabo voljo in razočaranje, ki ga imam tudi sam, a imam tudi upanje na bolje :)
Objavite komentar