Objave
Dragi obiskovalci in obiskovalke MMT, čeprav s tedensko zamudo vam svetujem branje pridige ljubljanskega nadškofa metropolita in predsednika SŠK, ki jo je imel na veliki četrtek v ljubljanski stolnici. Branje vam svetujem, ker ima nekaj zanimivih poudarkov, ki so za naš (cerkveni) prostor zelo neobičajni. In novi. Pridiga je naslovljena v prvi vrsti duhovnikom ... recimo neke vrste nastopno pismo svojim prvim sodelavcem, ki jim nadškof odprto spregovori. Tukaj je nekaj izsekov:
Cerkev ni naš podvig, ki bi bil odvisen od naših sposobnosti. V službo nas je vzel in izbral Bog sam. On vodi zgodovino, ne mi, in njen izid je odvisen od njega. On tudi ve, kakšni smo in kaj lahko od nas pričakuje.
* * *
A ravno v tem letu je v javnosti tolikokrat postavljeno pod vprašaj naše duhovniško služenje, naša verodostojnost, naša iskrenost, naše človeško in duhovniško dostojanstvo. Povod za to so dejanja nekaterih posameznikov, ki jih moramo obžalovati in nedvoumno zavrniti. Zato je tudi prav, da se vse razišče in ugotovi. Žrtve imajo pravico do obsodbe dejanj, s katerimi je bilo poteptano njihovo dostojanstvo in so bile povzročene velike duševne in moralne rane. Duhovniki pa imamo tudi pravico do dobrega imena in spoštovanja našega dela.
Seveda svetoval bi vam tudi branje pridige koprskega škofa, ki je ravno tako zanimiva, saj boste opazili neverjetno prisrčnost. Kaj čudnega? Da, ker je škof po 25ih letih službe ohranil preprosto srce in je v svojih besedah vedno blizu ljudem: ni se zavil v birokracijo, težko besedičenje ali nejasno retoriko. Ostal je preprost, kar boste prepoznali v njegovih besedah. Del pridige lahko preberete tukaj:
Veliko noč obhajamo v času gospodarske in finančne krize, v času različnih pretresov in sprevrženosti. Nekateri ste izgubili službe, povečujejo se raznovrstne zasvojenosti, nemir, duševne in duhovne stiske, nestrpnost, strah pred prihodnostjo, kršitev človekovih pravic in izkoriščanje ljudi, nekateri propadajo, drugi pa še bolj bogatijo. Naše veliko upanje je Kristus, ki je premagal smrt in kot zmagovalec od mrtvih vstal. Sramota križa je končna, poveličanje križa pa je brezkončno. Bolečina smrti je začasna, zmaga nad smrtjo pa je večna.
V branjem vam svetujem še pridigo ljubljanskega pomožnega škofa, ki je pravo filozofsko predavanje. Recimo tole:
Njegov prihod v Jeruzalem na izposojenem osliču je najprej znamenje človeške nemoči in tudi izpolnitev preroških napovedi, toda istočasno tudi izraz izrednega zaupanja v božjo moč, ki se uresničuje v Jezusu. Njegova majhnost postane veličina.
* * *
Zato je tudi za nas danes tako odločilnega pomena, da se srečamo z vso resničnostjo življenja, da se 'zjokamo pred grobom razočaranj, padcev, nemoči in trpljenja', kajti le tako bomo mogli prisluhniti Jezusovemu vprašanju: Koga iščeš? Prisluhniti, iskati, to pa že pomeni, biti odprt za to, da nas Jezus pokliče po imenu, po osebnem imenu.
Torej, prijetno branje. Morda vam kaj pride prav.
5 komentarjev:
''A ravno v tem letu je v javnosti tolikokrat postavljeno pod vprašaj naše duhovniško služenje, naša verodostojnost, naša iskrenost, naše človeško in duhovniško dostojanstvo.''
Ah, smo pa skromni. Mogoče so se nebesa Slovencem razjasnila. Vem, da je stvar huda, zato predlagam naslednjih 5 korakov za odvračanje pozornosti in minimaliziranje pomena pedofilskih škandalov:
1. Rečite, da za tem stoji Satan (najbolje, da stvar strokovno potrdi visokokvalificiran eksorcist)
2. Okrivite sekularno družbo zaradi preveč svobodomiselne družbene klime
3. Kritiko in zgražanje nad pedofilskimi podvigi RKC primerjajte z antisemitizmom (nekaj bi res lahko bilo na tem::)
4. Če ne druga, vedno pridejo prav komunisti. Zaradi njihove totalitarne manifestacije, lahko trdite, da je institucionalizirana zloraba otrok manjše zlo
5. Predstavite pedofilijo (kot tako in ne istitucionalizirano in sistematično prikrivanje) kot splošen pojav v vseh kulturah in časih (naj zveni bolj strokovno, le redkokdo bo šel preverjat in veliko jih bo nasedlo).
Hvala za tole. Zanimivo, da se je dr. Stres oglasil na tole pereče vprašanje.
Sem dodal vaš blog med svoje povezave na blog Preprostost: http://www.edusatis.si/preprostost
Lep vikend vam želim.
Aleš
Živjo!
Sem vesela, da si odprl to temo.
Te pa sedajle le pozdravljam, vrnem se, ko bom utegnila.
Želim vse dobro!
Tema vsekakor ni lahka in plaz ki je v tem času zasul tako vesoljno kot lokalne Cerkve predstavlja močen pritisk. Mislim, da besede naših škofov kažejo na neko linijo, ki se bo uresničila v naslednjih letih. Da, letih, ker je nemogoče pričakovati rešitev težave takega obsega v kratkem času. Glede na to, da je problem kompleksen in se ni reševal dolga desetletja, ne more biti rešitev hitra in enostavna.
Sedaj pa trenutek refleksije: Cerkev se je odločila, da bo zadeve rešila, kaj pa civilna družba? Kdaj bodo države poskrbele, da bodo otroci na varnem pred zlorabami tudi doma, v športnih klubih, glasbenih in osnovnih šolah? Ali ni zastrašujoč podatek, da se največ zlorab zgodi v družinskem okolju?
Tu se ne strinjam. Rešitev bi lahko bila hitra in enostavna. Recimo, da bi varnostno-policijske sile OZN zasedle Vatikan in aretirale to pedofilssko bando s papežem na čelu in jim sodili pred mednarodnim sodiščem. Ampak dokler hegemonijo ZDA, Izraela in Vatikana ne b zamenjala druga trojak, so to le pobožne sanje. Lokalizirana verzija te rešitve tudi.
Baje je res največ zlorab v družinskem okolju. Če se izognemo pomembnemu, a spornemu podatku svetovnonazorske opredelitve omenjenih družin, se pa vsekakor ne moremo refleksiji, da se storilce najbrž ni istitucionalno ščitilo, oviralo pravo, premeščalo iz ene družine v drugo in vsem vpletenim grozilo z izobčenjem. Športni klubi, glasbene in osnovne, ... če se bi zvedelo, da se stvari institucionalno prikrivajo, menim, da bi prišlo do upora proti državi. Lahko pričakujemo isto tudi v državi znotraj države?
Objavite komentar