Prvi maj: kmalu ga ne bo več

Prvi maj je praznik iz časov, ko so redki dirigirali in mnogi delali. Časi, ko je bila stopnja brezposelnosti neznan pojem ali umetno odpravljena in ko je kapital (še) trkal na vrata naše družbe. Danes vsi pravijo, da je drugače, da smo na slabšem, da je težje ...

Do ene mere se lahko strinjam. V spodnji objavi so/ste preko komentarjev pokazali na mnoge plati zgodbe o spolnih zlorabah, ki jih pogosto spregledamo in so pomembni. Seveda vsak glas šteje. Tudi glede praznika dela lahko povem, da ima mnogo plati, ki so pozitivne in negativne. Praznik dela in delavstva bi moral dati naši družbi podoben zagon, ki ga je dal tistim upornikom, ki so pred skoraj 150-imi leti zahtevali pravice, ki jih danes uživamo.

Ne pozivam k uporom ali nasilju, ampak v mislih imam tenkočutnost do malega človeka, ki je prezrt in postavljen v drugorazredni položaj. Dejstvo je, da živimo v kapitalizmu in to prinaša vladavino kapitala, saj ga naša civilizacija dojema kot božanstvo, ki bo rešilo vse težave. V resnici gre prej za prekletstvo, ki mnoge težave prinaša. Kapital mora biti sredstvo, zgolj pripomoček, ki nam olajša življenje, nudi možnost za izmenjavo dobrin. Sedanja vloga kapitala pa je izrinila pomen človeka, osebe, in prinaša nekontrolirano oddaljevanje družbenih slojev.

V vladavini kapitala se vloga ljudi predrugači do take mere, da popači družbo. Zato je danes pogled na delo (pošteno in resno delo) izrazito zaničevalen, ker nihče ne ceni fizičnih poklicev: vzdrževalci objektov, mehaniki, kuharice, čistilke, varnostniki, kmetje ... Vrednota je, da z minimalnim naporom pridemo do lahkih zaslužkov (tudi nepošteno) in se uveljavimo v družbi. Človek je podrejen kapitalu in delo dobiva status nepotrebne sramote, ki doleti tiste, ki niso dovolj "prebrisani".

Zaradi naraščanja brezposelnosti in družbenega stanja postaja praznik dela vedno manj praznovan in redek dogodek, ker je vedno več ljudi ... brez dela.