Objave
... beremo pa, da govori, šepeta, grmi, se razodeva v sanjah … toda samo v današnjem prvem berilu poziva sionsko hči naj vriska. Vrisk, ki kakor beremo v drugem berilu, predstavlja povabilo k veselju in radosti. Mislim, da nam bogoslužje, preko bibličnih tekstov, približuje praznično ozračje pred rojstvom Otroka. Vriskanje torej, ki je simbol za veselje in prerokovo odo ljubezni.Najbolj privlačno besedilo današnje nedelje je nedvomno evangeljski odlomek, kjer Janez Krstnik odgovarja na nadvse vsakdanje vprašanje: »Kaj naj torej storimo?«.
Vprašanje vsekakor ni retorično ali brezpredmetno, saj nam ustvarja ozračje aktivnega pričakovanja, ki se preko tega vprašanja izostri do skrajnosti. Odgovori so temu skrajno primerni.
K »vpijočemu v puščavi« prihajajo najrazličnejše skupine ljudi, ki predstavljajo različne poklice, cehe in družbene sloje. Na bistveno vprašanje vsak dobi svoj odgovor. V tem je nakazana pot posamezniku, da je poklican k iskanju (in srečanju) Gospoda v poklicu/stanju, kjer se nahaja. Jasno je, da vsakemu posamezniku pripadajo določene pravice in določene zahteve, toda evangelij ne terja takih sprememb, ki jih človek ni sposoben.
Žarišče današnjega evangelija je glagol »dati«. Tako neobičajen in neudoben, da včasih ne vemo kaj bi z njim počeli. No, z glagolom kot takim že, ne pa z dejanji. Darovati in dajati predstavljata programski besedi za prihodnost, saj omogočata družbeno preobrazbo, ki jo svet (zelo) potrebuje. Aktivno pričakovanje adventnega časa lahko dobi pravi smisel samo, če smo sposobni uresničevati ljubezen do bližnjega preko konkretnih dejanj. Pričakovanje Gospoda ni čas predvolilnih obljub, ampak obdobje zrenja v prihodnost.
Ne smemo pa spregledati širšega okvirja, ki nam ga današnji evangelij ponuja. Vsi in vsak pričakuje Gospoda znotraj svojega družbenega položaja, poklica in življenjskih okoliščin. Mislim, da je tukaj sporočilo zelo jasno: Gospoda lahko srečamo samo če smo pristni in preprosti – pa četudi grešni.
4 komentarji:
Zelo dobro! Vsak grešnik lahko sreča Gospoda, to je tisto sporočilo, če le želi. Kdor vidi, da je zgrešil, swprašuje takšna vprašanja, ker želi nekaj spremeniti v svojem življenju. Se mi zdi, da je zelo lepo povedana, kakšna je duhovniška vloga vseh nas kristjanov tukaj - kje pa naj če ne postavljajo takšna vprašanja?
Pozdravljen!
Tako preprosto na nek način - samo držimo se tega, kar spoznamo - in ne zaspimo v spoznanjih - ker včasih se stvari res spremenijo, mi pa ostajamo v starih fosilnih mislih ...
Bi mi lahko nekaj pomagal, prosim?
V zvezi z dokazovanjem, da je Jezus RES živel, da je zgodovinska osebnost.
Vem pač za Jožefa Flavija in še koga, toda ne vem kaj dosti.
Kaže, da je veliko ljudi, ki se bolj ali manj norčujejo iz tega ...
Mi lahko daš kakšen dober vir o zgodovinskih dokazih Jezusovega življenja. Po možnosti ne cerkvenega. Ker tukaj so takoj predsodki.
Na Ediju smo pisali spise na temo Kdo je ta, ki ga pričakujemo ...
http://www.ednevnik.si/entry.php?w=deprofundis&e_id=110685#c361874
Želim vse dobro in veliko blagoslova! :-)
Težko je najti takšen vir, saj nasprotna stran dokazuje svoje, na naši strani pa moramo spet dokazovati zgodovinsko resničnost Jezusa. Pravzaprav pa, kje pa je še boljši zgodovinski vir kot Sveto pismo samo? Ne gre za tako faktografske podatke, to je res, a se pisci vendarle na mnogih mestih trudijo, da bi stvari umestili v čas - poglej le Lukov evangelij - 'V petnajstem letu vladanja cesarja Tiberija...'
Toda na koncu je treba verjeti ali verovati, nič ne pomaga. Pravzaprav je treba tudi zgodovinskim dokazom, podatkom verjeti, da lahko zatrdimo, da je nekdo obstajal, da se je nekaj zgodilo...
Ok, provokatorja, sedaj pa poskusita svoje teološko-filozofsko-zgodovinske spretnosti na zgornjem poligonu! :)
Objavite komentar