torek, 22. december 2009

Evropa, kje si?

Konec snežne idile. Glavno mesto naše Male podalpske republike vsako leto porabi dober del proračunskega denarja za umetniške svetlobne predbožične dekoracije, ki pritegnejo naše poglede »k višku«. Turistom in domačinom želijo ponuditi predbožično ozračje velikih Evropskih prestolnic, ki v razkošju lučk krepijo zimsko pravljico. Pohvalno. Toda kaj hitro, ko spustimo oči spet na zemljo, vidimo, da je realnost zelo drugačna.

Želja po tem, da bi bila Ljubljana videti kot kaka imenitna Evropska prestolnica, se ne bo zgodila, dokler bo glavni mestni šport izsiljevanje v prometu ter drseča ledena plundra okras na pločnikih. Prečkanje ceste je že po tradiciji adrenalinski podvig, prijaznost trgovcev pa arhaizem ali bajeslovni pojem.

In medtem, ko skoraj neopazno na vsakem vogalu cvetijo prodajalne kebaba, hitrih sendvičev, burekov, razne pekarne in pekarnice, ki nikoli ne zaprejo svojih vrat … kakor je to tradicija na Balkanu, glasbeni ritem prestolnici, dajejo črne limuzine z led diodami, ki na vsakem križišču dodatno osvetljujejo naše praznike.

Evropa ostaja daleč … mi pa (p)ostajamo približek agro-province, ki zaradi malomeščanskih kompleksov, iščemo vedenjske vzorce v navadah iz bivših republik.


5 komentarjev:

Andrej Vončina (voncio83@gmail.com) pravi ...

Žalostno, a resnično. Še najbolj pa je žalostno to, da je 65% navdušencev balkanske muzike ipd. "čistih" Slovencev in ne čefurjev. In zakaj biti enaki ali podobni drugim, če bi lahko bili mi, s svojo provincialnostjo, ki je lahko prikupna, vsaj pristna. Naša mesta niso bila nikoli nič drugega kot provincialna (Trst ni samo naš...). Pozabljamo lastno identiteto in privzemamo vse drugo, a povsem nekritično.

Lojze Potočnik pravi ...

Dobro si opisal naše glavno mesto, ki postaja prava balkansko odlagališče. Morda ne ve javnost, da srbska turbofolk zvezda Ceca ima prepoved vstopa na RTB (Državno TV Beograd). Pri nas jo pa z takšnim pompom in veseljem sprejemamo. Samo poglejmo kaj nam ponujajo na Tromeji (I, A, SLO). Na slovenski strani srbski pasulj in čevapčiče! Da dol padeš. Na turističnem sejmu v Berlinu je na slovenski stojnici pekel en Srb čevapčiče in ražnjiče. Je to slovenska narodna hrana! Makedoncem smo vzeli geografsko poreklo za Ajvar! Hrvatje pa so nam vzeli ocvirkovico za njihovo narodno hrano. Da ne govorim o hrvaških smučarjih, ki so vse boljši. Zgleda, da so oni bolj Alpski kot mi! Mi pa zgleda hočemo postati še bolj balkanski z nogometom in drugimi balkanskimi navadami. Zgleda, da je nam vseeno kaj smo: pedri, lezbijke, balkanci. Samo Slovenci ne! Naša identiteta! Kaj (Šta) je to?

Aljoša pravi ...

@ Andrej: Da ne bo pomote, nič ni narobe z balkansko glasbo ... nekaj je hudo narobe s tistimi, ki akustično posiljujejo okolico z preglasno glasbo.

In najbolj pogost prizor je: črna limuzina Bavarskega proizvajalca, najstnik za volanom, plavolaska na sovoznikovem sedežu in balkanska glasba do onemoglosti.

Prevzemamo kar nam prinesejo "k riti", ker smo v svoji pameti še vedno zelo hlapčevski, saj ne premoremo kritičnosti in lastnega mnenja.

@ Lojze: Nisem zapisal, da naše glavno mesto postaja balkansko odlagališče, ampak, da ostaja provinca, ker smo Slovenci prepočasni v privzemanju plemenitih lastnosti, ki bi jih morali imeti (posebej) v glavnem mestu.

Vsekakor pa se Ljubljana očitno razvija in kaže poteze turističnega gostoljubja. Dela pa je še veliko - ne gre vse čez noč.

Če se kot narod počutimo ogrožene s strani manjšin ali katerekoli aktivistične skupine, ni problem v njih, ampak v nas. Slovenci moramo sprejeti vse narodnosti, verstva ... in nikoli pozabiti na lastno identiteto. Lahko imamo še pet manjšin in tri etnične skupine ... če se bomo zavedali kaj so naše korenine, ne bomo imeli težav z nobenim.

Andrej Vončina (voncio83@gmail.com) pravi ...

S kvalitetno balkansko glasbo, da ne bo pomote :)

Aljoša pravi ...

@ Andrej: Res je, kvalitetno! :)