Objave
»Ravno stavek, da ima večina zmeraj prav, najbolje ponazarja duhovno mizerijo človeštva, katerega večina je večinoma zlepljena iz brezobličnih osebkov, ki o ničemer nimajo svojega lastnega mnenja in zato slepo ponavljajo besede tistih posameznikov, za katere verjamejo, da zastopajo mnenje večine. Zato je kakršnokoli osebno mnenje enega samega dvomljivca neprimerno dragocenejše od hrumenja množic, ki zaradi lastne topoglavosti uničujejo svoj lastni svet«.
Svetlana Makarovič
Od prejšnjega petka dalje v službi poteka prava prva fronta. O novih imenovanjih in premestitvah med škofi ste si lahko že ustvarili mnenje v bogatih novicah, komentarjih, prispevkih … Zato mojega dodatnega komentarja ne potrebujete. Dejstvo je, da so selitve oz. premestitve škofov novost v slovenskem prostoru in zato prinašajo dodatna ugibanja o tem, kako bo posamezen škof deloval na novem mestu.
Nekaj komentarjev v duhu »kaj pa bo počel Štajerec v Ljubljani« in »kako to, da Ljubljana nima škofa iz svojih vrst?« so me spodbudili k razmišljanju, kako Slovenci doživljamo »lastne tujce« ali nekoga, ki ni iz naše vasi. Gre za mentaliteto vasi namreč, ki nam mrači um in nas kot posameznike spaja v brezoblično množico, ki se je v imenu glasnosti odrekla treznemu razmišljanju.
Slovenci smo, kar se tega tiče, zelo občutljivi in težko sprejmemo, da bi neki »domači tujec« prevzel vodilno mesto na »našem« ozemlju. Pa recimo, da Primorec kandidira za župana v Celju ali v Murski Soboti … ali da Prekmurec na Bledu kandidira za državnozborskega poslanca. Velika zmeda … v glavah ljudi! Verjetno volivci ne bi toliko pomislili ali je kandidat sposoben, s kakšnim programom se predstavlja in če bo dober župan/poslanec/minister/predsednik.
Naše glave nosijo plombo na možganih, ki iz Slovencev nas spreminja, kakor pravi naša pesnica, pisateljica, pevka, režiserka in kulturna ustvarjalka Svetlana Makarovič, v Slovenceljne. Kdo so Slovenceljni? Njena definicija je naravnost briljantna: »ozkosrčni, primitivni, dvolični in servilni Slovenci«.
Postajamo torej kot družba in kot narod ozkosrčni, zagledani vase, skopuški in požrešni do take mere, da ne bi drugim privoščili kaj boljšega, kar premoremo sami. In seveda, če nekdo prihaja iz sosednje vasi, mesta, pokrajine … gotovo ne more biti dober. Pisanje o kakih tujcih (ta pravih, iz drugih držav) pa bom izpustil, da ne bo blog doživel kolapsa.
Zakaj smo Slovenci taki? Ali nas zgodovina in udarci ki smo jih prejeli skozi čas, niso ničesar izučili? Igramo vlogo osla, ki gre dvakrat, trikrat, sedemkrat … na led? Če jo, potem lahko nehamo z vsakim nadaljnjim trudom.
Mislim, da bi morali odkopati vrednote, ki smo jih podedovali, da bi odpravili »duhovno mizerijo« ter razumeli, da zaradi lastne majhnosti ni treba, da klonemo glave – obratno! Stisnjeni v tem delu Evrope potrebujemo kulturo, jezik in jasno vizijo misli, ki se ne ozira za dvomljivci, temveč jih zaradi svoje svežine pritegne in oplemeniti. Kdorkoli nam vlada, Prekmurec ali Dolenjec, naj ne bo razlog za razprtije ampak priložnost novih izzivov, da ne bomo uničevali lastnega sveta.
N.B. Literarna dela Svetlane Makarovič so mi zelo pri srcu, ker sem jih kot otrok zelo rad poslušal. Čeprav ne delim njenih prepričanj in pogledov o Cerkvi in politiki, jo zelo cenim in občudujem.
12 komentarjev:
Vsakdo lahko reče kaj zelo tehtnega, pametnega, če se le potrudi. Makarovičeva je gotovo tega sposobna, se pa ne vedno potrudi za to. V koprski škofiji smo imeli za škofa še pred dobrimi dvajsetimi leti Gorenjca. Mislim, da je bil zelo dober škof, ki se ga še zdaj mnogi radi spomnijo. Prav možno je, da bo naslednji ali kasneje koprski škof od nekod drugod, ne s Primorske. Je to slabo? Prej nasprotno - ker ni naš, ima lahko širši pogled na stvari, ga ne oklepajo naše omejitve, obenem pa ima priložnost, da si pridobi nekaj našega duha, mentalitete... Stres je sicer Štajerec, a je tudi lazarist - že ob vstopu k tem redovnikom je vedel, da lahko gre po vsej Sloveniji in še kam v tujino. Če ne bi bil on, bi najbrž bil Turnšek, ki je doma iz iste škofije - nekaj se je že dalo sklepati prej na takšne poteze.
Zakaj bi posvečevali novega škofa, če ni za to potrebe? Že tako ga bodo morali za celjsko škofijo. Ljudem že vnaprej odžirajo priložnost, da pokažejo, kar zmorejo. Mislim, da bodo prijetno presenečeni.
@ Andrej: "potni list" ni vedno glavni kriterij za kvaliteto. Da, na Primorskem smo to opazili in vemo, da bo zgodovina o "tistem Gorenjcu" imela še kaj za povedat. Verjetno brez njegovega značaja danes ne bi bilo take škofije.
Verjetno je v ozadju regionalnih strahov nacionalna nepovezanost. Za to pa ni kriva Cerkev.
Se strinjam, da je naša glava včasih vse preveč zaprta in da gledamo ozko. A podpiram dejstvo, da je nekdo lahko predstavnik nekega okolja samo, če iz njega izhaja. Tu namigujem predvsem na to, kar si rekel o poslancih. Kako naj Prekmurec govori o problemih Blejcev, če je bil tam samo na kremšniti?
Morda se ne boš strinjal, a mislim, da je enako s škofi. Ko pride nek nov škof v škofijo, ki jo je poznal bolj pavšalno, ne pozna ne duhovnikov ne mentalitete, v katero prihaja. Kakšna je razlika, ugotavljam prav sam, ko sem zamenjal bolj domače okolje z "manj znanim". Ni enako, če pride na reprezentativno ali vodilno mesto nekdo, ki pozna okolje in njegove navade, ali pa če pride nekdo, ki jih pozna po pripovedovanju, posvetovanju ... Meni se zdi, da nikdar ne bom poznal Idrijčanov, da jih nikdar ne bom popolnoma razumel. Med njimi in nami je razlika v mišljenju. Saj vem, vrednote so iste. Ni pa ista pot, po kateri smo prišli do njih.
Ob Makarovičevo se pa sploh ne bom več obregoval. Ker tudi sama spada med Slovenceljne. Vsaj v njeni ozkosti, če ne v drugem.
Bomo videli kaj bo naredil nov škof. Je pa dobro, da je v prestolnici nekdo, ki se bo znal spoprijeti z anarhijo pri nas (Gulić,Cvikl,...). Da bo dal ljudem neko upanje v boljšo prihodnost in ne tako kot jo nam rišejo analitiki.
O Makarovičevi, pa ni vredno komentarja. Vsak teden se vozim mimo njene vasi. Takrat ko je zavrnila Prešernovo nagrado smo izvedeli vsi v okolici Sovodnja, zakaj jo je zavrnila. Pač živijo med nami sorodniki patra Rupnika. Tukaj na vasi gre kar brez telefona po čenčah naokoli.
@ kaplan Marko: Kako je lahko Prekmurec dober predstavnik Blejcev? Morda lahko Prekmurec pove kakšno skrivnost, ki jo ima gibanica, da bo tudi kremšnita boljša.
Ostanem pri tvoji prispodobi, ker res ne moreš iz drugega kraja poznati vseh "poti" lokalnih ljudi, lahko pa tudi s svojimi kaj prispevaš.
Nepoznavanje je lahko v določenih okoliščinah prednost, ker nisi vpet v medsebojne (zgodovinske) spore, nisi povezan samo z eno strujo in se tako bolj svobodno vključiš v neko dogajanje.
Makarovičeva je v svoji kontroverznosti zanimiva, ker jasno kaže, da je ranjena oseba in ravno zato tako nebogljena. A ne vidiš njenega obnašanja? To je bolj sporočilno kot vse njene pesmi in knjige in pesmi skupaj. Meni se zdi naravnost prikupna, tudi če sika strup čez Cerkev.
@ Lojze: upam, da novi škof ravno tega ne bo počel. Cerkvi ni treba (in ne sme!) biti sogovornica državi. Cerkev je le del civilne družbe (kakor gasilci, ribiško društvo ali glasbena šola), ki glede na zgodovinski pomen in obseg pokritih področji, mora imeti sebi lasten položaj znotraj države.
Res ne potrebujemo škofa, da bo pariral trem vladnim uradnikom. Vsem že postaja jasno, da je naša država v zelo slabem stanju, zato mora vsak prispevati k boljšim odnosom, da lahko gremo skupaj iz trenutnih (težkih) razmer.
Veš, zadnje čase govorila z enim duhovnikom o vseh mogočih pomislekih v zvezi s Cerkvijo.
In veš, kaj je rekel!
Da če katoličan spozna, da njegova vera ni prava, pravi pa je islam, da je dolžan iti v islam.
Bila sem prav ganjena!
To je to!
Pustiti človeku svobodo!
Toliko enih stvari me je žrlo v Cerkvi - a tale stavek mi toliko pomeni ... In tako dosti bolj vidim, kako imam Cerkev rada. Nisem sicer vedno najbolj ubogljiva katoličanka, toda - to je moja Cerkev.
Vse dobro! :-)
O Makaričevi - vsak kaj dobrega pove. Od kar sem prišla do močnega občutka, da pravzaprav ne mara otrok, se vprašam, kako, zakaj ... No, ja, saj marsikdo ne mara otrok ...
Sem pa nekoč brala njene pravljice bolnim otrokom in zame je nepozabno, kako vpije miška "moj vob" namesto "moj zob" (morda pa ne miška, ampak kakšna druga živalca).
Ja, Lojze, tudi jaz vem, kako je bilo tedaj s Prešernovo nagrado. In tudi to, da je p. Marko ostal brez svojega govora ... pa gotovo bi nagovoril mnoge, ki sicer nikoli nočejo slišati duhovnika.
Vse dobro!
@ Ana: tvoji komentarji so prave študije :)
Kristus je vzor svobode, zato verjamem, da lahko vsak človek v njem najde vsaj nekaj zase. Bog je ustvaril človeka (in ne katoličana, muslimana ...) in vera, ki je samo pot do Boga, je zelo občutljiva zadeva.
Aljoša! :-))
Veš, tako me je razveselilo predvčerajšnjim, ko sem tako "naključno" (menda naključij ni) stopila v cerkev na žalah ... in našla tam prav patar Marka Rupnika pri delu mozaika - glavni oltar! Tako sem bila vesela! Pred precej leti sva bila člana iste skupine!
Aljoša, všeč mi je tvoj blog!
Prave študije? Hi hi! Če bi videl blog mojega Turdusa, potem bi videl študije!
Tukaj je: http://www.ednevnik.si/?u=deprofundis
vse dobro! :-)
@ Ana: ... zardevam! :)
Blog sem obiskal že pred časom in mi je zanimiva visoka odzivnost uporabnikov. Zadnja objava (Verouk v šole) pa kae 150 komentarjev. Zavidanja vredno. Verjetno še MMC portal od RTVja ne premore toliko obiskov.
Verouk res vznemirja ljudi ... mnogi se ga predvsem bojijo ...
Jaz bom pa končno spet začela s tem, se veselim! Dobim 2. razred!
Sicer pa število komentarjev še ne pomeni niti števila obiskov, kvalitete pa sploh ne ...
Razmišljam, kdaj sem imela jaz največ komentarjev ... Mislim, da ko sem pisala v zvezi s splavom, pa ko sem pisala o urejanju rojstev z naravno metodo - s simptotermalno - seveda ljudje na ves glas trdijo o stavreh, ki jih niti poznajo ne ... a jaz vseeno povem svoje ... pa ko sem bila na tem, da neham z blogom zaradi nekih žalitev mojega bližnjega. Mislim ja, da je šlo pri teh blogih za čez 100 komentarjev.
Vse dobro želim!
Svetlana je ena bolj lucidnih slovenskih pisateljic. In ena gdč., ki ne prenaša naše Cankarjanske zafnanosti o tem "mati sem, mati tam ...". In to je tisto, kar nas dela "alpenklerikalen", ampak v slabem pomenu in ne v dobrem. Bojim se, da ima Svetlana prav in da ena redkih razume slovensko naravo ...
Glede škofa pa - koprska škofija ima velik manjko - kdor bi bil rpimeren je "ali pobegnil" ali "bil odstranjen", drugi pa. No, sam ne vidim kanidata. Normalni so pobegnili, zdaj ostaja samo še kdo, ki bi za mitro dal vse ... morda pa bo zavladal škofiji kdo, ki bo podobno kar nekdo drug v rimu ugotovil, da "la chiesa non si governa solo con l'ave maria ..." Bog nas varuj!
Objavite komentar