Objave
Začetek postnega časa. Zanimiv začetek, pravzaprav! Kar nekje sredi tedna, brez nekih velikih ceremonij ali zapovedi. Samo sreda. Tudi simbolika je osnovna, kakor je osnoven pomen tega dneva. Minljivost.
Pretresel me je tisti ščepec pepela, ki je padel na moje lase. Le malo več kot minimalno, skromno in tako nepomembno, da že sapica zraka odnese tisto sivino ... Kar ostane od človeka je le pepel in skromen nabor spominov. To je bistvo ...
Zakaj torej gradimo stanovanja, sledimo lastnemu udobju, potujemo v velikih avtomobilih, postavljamo mejnike svoje slave, zbiramo drage izdelke, sklepamo prijateljstva z mogočnimi, se ponašamo z visokimi spoznanji ... če ostane le pepel?
"Pomni, človek, da si prah in se v prah povrneš." In nič več kakor samo to!
Pretresel me je tisti ščepec pepela, ki je padel na moje lase. Le malo več kot minimalno, skromno in tako nepomembno, da že sapica zraka odnese tisto sivino ... Kar ostane od človeka je le pepel in skromen nabor spominov. To je bistvo ...
Zakaj torej gradimo stanovanja, sledimo lastnemu udobju, potujemo v velikih avtomobilih, postavljamo mejnike svoje slave, zbiramo drage izdelke, sklepamo prijateljstva z mogočnimi, se ponašamo z visokimi spoznanji ... če ostane le pepel?
"Pomni, človek, da si prah in se v prah povrneš." In nič več kakor samo to!
6 komentarjev:
Zjutraj sem šel na občino v Žiri. Potem sem bil na kavi in smo komentirali vlogo posta. Se pozna že kriza v trgovinah. Ljudje kupujejo vse bolj samo najnujnejše, in ne vedo če bodo imeli še službe. Vse bolj pa se zanimajo za obdelavo majhnih vrtičkov in njiv. Pogosteje odhajajo na domove staršev v okolici in že obnavljajo sadovnjake in pripravljajo na njivah. Vedo pa to, da so minljivi in se bodo v prah povrnili.
V ponedeljek sem te videl Aljoša. Lepo se imej.
Mislim, da nimam kaj oporekati. Podobni občutki so prevevali tudi mene. Tisti prah te resnično spomni, da je bistvo nekje drugje, a hkrati, da se ga splača iskati.
Blagoslovljen in doživet postni čas!
Ne vem zakaj, sem jaz fasal župnika, ki mi je iz milega "spomni se, da si prah ..." raje izrekel"spreobrni se ..." ...
A lahko res vsak v tej cerkvi po mili volji izbira, kaj bo povedal? Pa špe to - moja pepelnica je bila daleč od tega, kar sem si želel. Župnik, pocukran; pridiga pdoobna vzhodnim religijam; pesmi poskočne. No ja ... morda je pa to moj post, da ne dobim tistega, kar sem si želel. kdo bi vedel ...
Spoštovani B, očitno si imel veliko smolo z župnikom. Pridige so stvar okusa in rad verjamem, da so kakšne grozne.
Obrazcev je več na voljo ... odvisno od volje župnika. Namen posta je spreobrnjenje zato tudi "alternativna" formula ni tako napačna.
Morda pa ti je namenjen "alternativen" post. Ne vijoličast, ne siv, ne črn ... morda mavrični post ali morda zelo svetel. Celo zlat!? Sprejmi izziv. Pusti se presenetiti. Lahko te spremeni. Kdo bi vedel ...
Post je stvar veselja. Postni čas je čas, ko delaš drugače kot delaš, da delaš tako kot bi moral delati in ne tako kot delaš. Če si zamorjen, aciden, brez življenja, potem je postni čas, čas, da se spraviš v dobro voljo, v veselje do dela in življenja.
V postnem času se spreobračamo, spreobračamo na bolje. Če v postnem času ne ugotoviš razlike od prej, ne ti, ne bližnji, nisi naredil nič.
Če si postnem času naravnan samo na neko zunanjo drugačnost, da bi drugi videli, da si se spremenil, a v notranjosti si še vedno isto teslo kot prej, nisi naredil nič.
Zmeraj sem gledal na postni čas, kot na čas bičanja, slabe volje, črnih tančic. Letos pa ga gledam kot čas veselja, čas življenja, ko obrezuješ zato da bi rastlo, ko gnojiš, da bi uspevalo, ko rahljaš zemljo, da bo lahko življenje na veliko noč zadihalo.
Ali mora biti postni čas res temačen, grenak in zamorjen? Ali se v postnem času lahko smejimo? Kajti problem nastane, da se lahko hitro naucimo slabega, zamorjenega, se navadimo na grenkobo in potem se pripravljamo na veliki petek in ne na veliko noc.
Kaj je torej po pojem bistvo posta. Spreobrnjenje na bolje, prenovitev življenja. Z veseljem se pripravljati na veselje Velike noči, z vsemi postajami križevega pota.
Pečo,
mislim, da si dobro opisal postni čas. Najbližja "vsebinska sopomenka" je veselje. Zakaj ga opisujemo kot neko črnino? Hm, težka cerkvena dediščina slovenske Cerkve.
Če se v postu dogajajo premiki na bolje, neke vrste osebna katarza, potem je to zadosten razlog veselja.
V postnem času bi morali odpirat penine in nazdravljat za pridobljeno znanje in ne se odpovedovat alkoholu ... :)
Objavite komentar