Objave
Gosto je zaradi dogodkov v Cerkvi, ki polnijo tako koledarje kot sejne sobe. Bliža se Slovenski evharistični kongres, ki se profilira kot pomemben verski shod in z obiskom kardinala državnega tajnika bo dobil tudi uradno, državniško noto na visoki ravni.
Mislim, da je Kongres dobra priložnost, da pogledamo na prisotne vernike iz demografsko-sociološkega vidika. Z očesom analitične presoje, saj vera ni samo klečanje. Zanima me, kdo bo prišel in kolikšna bo povprečna starost udeležencev. Pa tudi, kaj ljudem osebno pomeni evharistija (kaj piše v Katekizmu vsi vemo) ali kje so razlogi njihove vere. Zanimivi odgovori na tako "anketo" bi bili zakaj so prišli. V prihodnjih dneh bo dovolj časa še za kak razmislek.
Danes pa je praznik Rešenjega Telesa in Krvi. Ime v slovenščini ni najbolj posrečeno ... mislim, da po domače, tako kot se mu reče v Istri, lepše pove kaj je vsebina praznika: Corpus Domini. Da, tako rečejo naši nonoti v Istri. Po domače ... kar po latinsko. Gre za praznik Gospodovega Telesa, ki je med nami stvarno navzoč in povezuje sedanji, vidni, svet z nevednim. Onostranstvom. Vsebino in pomen praznika si lahko preberete tukaj.
Današnji praznik me je spomnil na odlično razmišljanje dominikanskega patra, ki združuje evharistijo s čustvi in našo telesnostjo. Krščanstvo je vendar najbolj telesna vera od vseh, saj verujemo, da je Bog ustvaril (ta) naša telesa in da je On rekel, da so nekaj dobrega. Bog se je utelesil, prišel je med nas in si privzel človeško telo - človek kot mi. Jezus nam je dal zakrament svojega telesa in obljubil vstajenje naših teles. Hitro opazimo, da je krščanstvo zelo "telesna" vera, ki nima prav veliko skupnega z neko abstrakcijo. Prav zato bi se morali počutiti domače v naši telesni, strastni… naravi in moralo bi nam biti prijetno govoriti o čustvenosti! Vendar ko Cerkev govori o teh stvareh, ljudje o tem niso prepričani. Zakaj?
Ni komentarjev:
Objavite komentar