Spolnost & evharistija - To je moje telo, ki se daje za vas

Dneve pred evharističnim kongresom v Celju bom dopolnil s pogledi in razmišljanji na temo evharistije v povezavi s človekovo spolnostjo. Prepričan sem, da smo na tem področju slabo poučeni in miselno prestrašeni, da bi si upali tak "preskok", kakor nam ga ponuja dominikanski pater.

P. Radcliffe v svojem razmišljanju o spolnosti in evharistiji nas od zadnje večerje popelje kar k sodobni družbi. Trdi da "Naša družba zelo težko razume povezavo med spolnostjo in evharistijo, kajti mi sami težimo za tem, da bi videli naša telesa kot predmete, ki nam pripadajo. Če misliš na svoje telo na način, da je poleg ostalih najpomembnejša stvar, ki jo imaš, potem spolna dejanja nimajo posebnega pomena. S svojimi stvarmi lahko delam, kar želim, če drugemu ne naredim nič slabega. Lahko uporabljam svoj pralni stroj, da zmešam barve ali zamesim testo. Moj je. Torej zakaj ne morem početi enako s svojim telesom? Saj je vendar normalno tako razmišljati, kajti od 18. stoletja dalje smo absolutizirali pravico do imetja. Biti človeška bitja pomeni posedovati".

Če pogledamo na človeka celoviteje, širše in manj pragmatično, hitro ugotovimo, da nismo samo stvari. Prav zato se tudi sporočilo zadnje večerje ozira na starejše in plemenitejše izročilo. Telo ni samo stvar, ki jo posedujem, ampak telo sem jaz. Telo je moj način bivanja, je dar, ki so mi ga podarili moji starši in, nenazadnje, Bog. Zato, kadar Jezus pravi: »To je moje telo, ki se daje za vas,« ne razpolaga z nečim, kar mu pripada, ampak posreduje drugim dar, ki je on sam. Njegovo bivanje je dar Očeta, ki ga on posreduje.

Za boljše razumevanje pa nas p. Radcliff "pelje" od evharistije do spolnosti in nazaj. Tako pravi, da je "spolni odnos poklicanost k temu, da živimo to dajanje samega sebe v dar. Tukaj sem in se dajem tebi z vsem, kar sem, zdaj in vedno. Torej nam evharistija pomaga razumeti, kaj za nas pomeni biti bitja obdarjena s spolnostjo, in spolnost nam pomaga razmeti evharistijo. Na splošno se gleda na krščansko spolno etiko, kakor da je omejevalna v primerjavi z sodobnimi navadami. Cerkev ti govori točno tisto, kar ti je dovoljeno delati! V resnici pa je temelj krščanske spolne etike učenje kako živeti odnos medsebojnega podarjanja".

Zadnja večerja je bila trenutek neizogibne krize v Jezusovi ljubezni do svojih učencev. To je bil trenutek, ki ga je moral doživeti na svoji poti od rojstva do vstajenja. Kot vedno, so bile tudi tokrat žene tiste, ki so ostale ob Jezusu do konca. Jezus pri zadnji večerji ni pobegnil od od krize, ampak je sprejel zatajitev (polom ljubezni), in jo je spremenil v trenutek daritve: "Izročam se vam".

Na tej točki p. Radcliffe razmišlja tako: "Postati zrele osebe, ki ljubijo, pomeni naleteti na neizogibne krize v katerih se zdi, da gre svet na koščke. To se dogaja na dramatičen način v najstniški dobi in se lahko zgodi skozi celo življenje. Pogosto se taka kriza zgodi pet ali šest let po tem, ko smo prevzeli svoje dolžnosti v zakonu, zvezi ali posvečenju. S krizami se moramo spopasti".