Začetek novega tedna ... in novih izzivov. Ena od zanimivih in polemičnih tem je mednarodna politika naše države, ki nam gotovo ne more biti v čast. Spremljam dogajanje glede gradnje plinskih terminalov v Trstu in moram priznati, da so reakcije Ljubljane na trenutke tako servilne, da so dihjemajoče.
Razumem, da so dobrososedski odnosi pomembni, vendar lastna identiteta in interesi tudi ne morejo biti odveč. Medtem ko naš minister za okolje izgubi dar govora ob pogledu na italijansko kolegico, si v Trstu že manejo roke, ker vejo, da terminali bodo. V že tako grdem in zanemarjenem delu mesta (ob železarni, rafineriji, smetišču in betonarni), bodo gradili še terminale. Njihov problem. Že res, vendar postane problem tudi naš, ko pomislimo na okoljske učinke, ki nam jih bo povzročal tak industrijski monstrum.
Njihova gradnja je za Italijo strateškega pomena, saj hoče postati glavna akterka v distribuciji plina na stari celini. O viziji razvoja in načrtih si lahko več preberete tukaj.
Vprašanje pa je, kaj je naša strategija in kakšno mesto si bomo izborili v Evropi.
2 komentarja:
Vprašanje zame je, ali so zadeve resnične, ali pa jew bolj nevarnost, da SLO zapade pod 'vpliv' ekovarstvenikov in 'nasede'. Ne trdim, da je tako, le ne bi rad vse razumel na prvo žogo ...
... mah, ne gre za igro na prvo žogo, ampak način obnašanja politikov. Naravovarstvenike je treba vedno vzeti z mero previdnosti, vendar jih je treba upoštevati. V tem primeru pa nimam občutka, da bi se kdo menil za njihovo mnenje. Po drugi strani pa tudi ekonomski interesi ne morejo biti edini argument za tak projekt.
Moti me občutek, da vsak si lahko privošči neko malo državo, ker itak "je mala". In poleg vsega še odsotnost vsakega borbenega duha za lastne interese. Žalostno.
Objavite komentar