četrtek, 28. avgust 2008

Ne razumem tega... 2

Še vedno pred vprašanjem odvečnih kilogramov. Morda nima kaj veliko smisla z dosedanjimi objavami na tem blogu, vendar če je to tržnica verjetno se najde kdo, ki išče kaj za pohrustat... Ne, tukaj ni nič za pod zob. No, še vedno ne razumem, zakaj tisti ki hujšajo so vsakič bolj obilni. Ne želim nikogar užalit ampak to je res zanimivo.
In še bolj zanimivo je to, da taki ljudje običajno so velike žrtve strogih dietetnih režimov, trpijo in skoraj stradajo, ker jih vsi tečni suhci nesramno pogledujejo. Ah, med suhci se lahko (še vedno) uvrstim tudi sam. Rad bi povedal nekaj tolažilnih besed vsem, ki dobite glavobol ob misli na tehtnico in odvečne kilograme.
Ne kupujte AMC posode z izgovorom, da je edina primerna za "zdravo, uravnovešeno in brezmaščobno prehrano", ker ni res. Novi lonci bodo izziv, da boste še več eksperimentirali v kuhinji. Moja nona in moj nono vse življenje kuhata na navadnih loncih in se oba približujeta devetdesetemu letu starosti brez odvečnih kilogramov.
Ne verjemite ločevalnim, luninim, vodnim, zelenjavnim, postnim, hitrim, spomladanskim... dietam. Vse to je potegavščina. Logično je, da če cel dan ne daš nič v usta imaš enake kilograme prejšnjega dne. Vse te diete v raznih revijah so sinonim za t.i. obliž na usta!
Zakaj kupujete mleko z 0,0001 % maščobe, ultra lahko hrano, sojino meso (večje neumnosti svet še ni videl), dietetične tablice... če vas potem puščajo tako lačne, da vsega tega pospravite še enkrat več in ste na istem kot prej? Jogurti in dietetični napitki ki se na veliko bahajo z 0,00000000001 % maščobe (kako jim to rata je res čudež) v resnici vsebujejo veliko več sladkorja od običajnih izdelkov. Ste že kje videli naslov "shujšajte s kilogramom sladkorja na dan!"?
In vsi fitnesi, trekingi, vadbe, pilatesi, joge, kung fu, shatsu in ne vem katere moderne vzhodne mučilne metode še vidimo okoli, ne pomagajo veliko. Ali ni čudno, da če joga tako pomaga pri hujšanju, vidimo vse Budove upodobitve kot lepo okroglega možička (da ne napišem vampastega)?!?

2 komentarja:

Andrej Vončina (voncio83@gmail.com) pravi ...

Hujšanje. Beseda je postala skoraj metafizično obarvana. Za koga bi pravzaprav hujšali, zase, za svojo drago, za prijatelje, ker tako pravijo mediji, ker smo videli tako na TV? Kaj pa tisto hitro hujšanje zaradi bližnjega poletja? Cilj je znan, sredstva niso važna. V svetu, kjer imamo vsega preveč, se ljudje redimo, ker ne znamo več jesti, ampak žremo. V tem svetu preobilja se deklice razvijejo že tri leta prej. Kult telesa nam narekuje, da moramo biti taki kot svoji idoli... Kar bolane zadeve.

Ko sem prišel v semenišče, sem se v kake pol leta zredil za 20kg, kar je ogromno. Nikoli nisem bil prav suh ko trlica, ampak normalno suh. zdaj sem predebel in se mi pozna na zdravju. Ugotavljam, da za vse to ni kriva le hrana, ampak je vzrokov več, od premalo gibanja do psiholoških vzrokov.

Ne nasedajmo na te finte, gor je lahko priti, dol pa ni tako preprosto iti. Zdravo hujšanje je od 0,5 do 1kg na teden s petimi obroki na dan.

Anonimni pravi ...

Sam sem preizkusil ločevalno dieto (kot se nekateri še vrjetno spomnite). Ne moram rečt, da ni bila učinkovita. Skušal sem za 20 kg. Jojo efekt mi je prinesel samo 8 kg po letu in pol nazaj in tako je sedaj že kar nekaj časa. Torej izkupiček ni slab.
Problem je objektivne in subjektivne narave. Objektivno gledano je človek naravnan na to, da sledi družbenim normam (kakršne koli te pač že so), saj se le v primeru da jih izpolni počuti inegriranega v družbo. Družbene norme največkrat postavijo mejo: toliko kilogramov še spada v kategorijo "šlank", kilogram več pa pomeni "nekoliko bolj močan".
Subjektivni razlogi pa so različni. V ozadju hujšanja je lahko nesprejemanje samega sebe, nizko samo spoštovanje in samozavest, želja po moči, dokazovanju, da človek nekaj zmore. Sam lahko potrdim, da sem se počutil odlično, ko sem shujšal, a lastnih problemov v resnici s tem nisem odpravil.
Kljub temu sem vesel, da sem opravil dieto, saj ima normalna telesna teža tudi več praktičnih prednosti - človek se lažje giba, hlače se mu počasneje obrabijo, hrbet je manj obremenjen itd.
Med ločevalno dieto se sploh nisem slabo počutil. Jedel nisem nikoli premalo (razen mogoče na sadni dan ali pa na vodni dan), ampak lačen načeloma nisem bil, tako da zame to sploh ni bilo mučenje. Za človeka, ki hujša hujšanje ni mučenje, ampak je doseganje nečesa!
Nisem pa jedel vedno, ko bi se mi to zljubilo, in tako je tudi prav. Hkrati sem popil veliko več vode in to mi je pomagalo, da nisem bil lačen, saj je voda potrebna za pretok energije v mišice. Pogosto ko smo žejni, občutimo lakoto.
Navsezadnje pa je debelost tudi genetsko pogojena (to je treba povedat). Nekateri ljudje lahko kar naprej jejo in to velike porcije, pa se ne morejo zrediti. Poznam človeka, ki se hoče zrediti, pa mu ne uspe.