V imenu hitrosti in udobja

Morda je mariskdo spregledal tiho in neopazno revolucijo, ki se je zgodila v številnih kavarnah, barih in drugih gostinskih lokalih.

Nekoč, smo naročili napitek, tortico ali sladoled in po nekaj minutah dobili postreženo. Ob branju dnevnih novic v časniku ali prijateljskem klepetu, je minilo nekaj časa, dokler pred odhodom, nismo poravnali računa. Obredni trenutki v vsakdanjem življenju.

Obredje je doživelo spremembo. Ob plačevanju računa strežnemu osebju ne čakamo več tistih neskončnih in dolgočasnih pet minut ali manj, ampak po novem, je strežno osebje spremenjeno kar v potujočo blagajniško enoto. Poleg denarnice z gotovino, dlančnika za naročila ima sedaj na sebi še mini tiskalnik, ki v istem hipu natisne račun. Zakaj taka revolucija ne vem, vendar imam občutek, da tudi kratko čakanje nam povzroča živčnost in nemir, ker mora biti vse takoj pripravljeno... vse na gumb!

Res je, živimo v dobi hitrega komuniciranja, interneta, satelitskih povezav in kratkih razdalji, vendar v kavarno ne sedemo, da bi podrli rekord hitrsti v pitju kave pač pa, da bi se zatekli v malo oazo miru. Revolucija se bo nadaljevala. Tudi mirno obredje bo doživelo pritisk hitrosti in tiste besede, ki se urinja v naše pogovore "takoj".

V imenu hitrosti smo spremenili natakarje in s tem način pitja kave. Zaradi lastnega udobja želimo vse opraviti pri mizi ne da bi stopili za korak k blagajni. In kako hitro pride do slabe volje, ko je treba plačati s kartico kjer ni prenosnih terminalov...