Ali ste že bili na morju?

Ko sem v Ljubljani plačeval v neki trgovini, slišim za sabo pogovor med prodajalko in kupcem; zaslišim vprašanje: "Ali ste že bili na morju?". Nisem dal posebne teže, dokler nisem šel k frizerki in med striženjem me doleti vprašanje: "A si že bil na morju?". Morje, morje, morje... Kaj je tako posebnega tukaj?

Težko razumem, zakaj ljudje iz notranjosti države zapuščajo svež zrak, normalne cene v trgovinah in sprehode po mirnih poletnih mestih, da pride v ta mali košček Istrske zemlje.

Med pisanjem teh besed moram imeti okno zaprto, ker vanj buta roj tigrastih komarjev. Temperatura med dnevom in nočjo ostane skoraj nespremenjena: do včeraj je bilo v senci nekaj manj kot 35 stopinj in iskanje svežine ob obali je brezplodno delo. Morje ne ponuja ne miru ne ohladitve. Cene v živilskih trgovinah so občutno dražje kakor v ne-turističnih mestih in zgodba s parkiranjem avta bi zahtevala dodatne strani komentarja.

Ko se pripravlja na dež se po ozkih ulicah, poleg smradu pasjih kakcev, pridruži močna vonjava po zastarelih ribah in to je res "zelo romantično".

Za normalno preživetje je nujno potrebna klima naprava tako v hiši kakor v avtu, cel niz strupov in žarnic proti komarjem ter nepregledne količine pijače. Namen te objave ni anti-reklama Izoli ali ostalim obmorskim mestom ampak ponujam še drug pogled, ki ga zelo dobro poznam kot prebivalec. Osebno se mi zdijo obmorska mesta zelo bogata s tradicijo in zgodovino, vendar, ko gledam množice ljudi in ko poslušam to nenehno vprašanje "Ali ste že bili na morju?" se mi postavlja cela vrsta vprašanj.

Kaj je torej tako posebnega na tem morju? Zakaj turisti mašijo ceste, polnijo trgovine, parkirišča in lokale? Zakaj mnogi izbirajo tako majhen košček že dovolj onesnaženega morja? Je razlog res v tem, da si napolnijo energijo ali zato, da si lahko septembra polnijo usta z bahavostjo in samohvalo o preživelem poletju?